Dobro jutro, dober dan. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister, cenjeni gostje.

Dobrodošli na 46. seji Odbora za pravosodje.

Dovolite mi, da vas najprej obvestim, da sta opravičeno odsotni gospa Iva Dimic in gospa Anja Bah Žibert, da gospoda Dušana Verbiča nadomešča gospod Marjan Dolinšek ter da dr. Mateja Tašnerja Vatovca nadomešča gospod Miha Kordiš.

Je kakšen predlog za spremembo dnevnega reda, umik ali širitev? Ne.

Potem prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, na obravnavo ZAHTEVE VRHOVNEGA SODIŠČA ZA OCENO USTAVNOSTI 12. ČLENA ZAKONA O ODVETNIŠKI TARIFI,

ki jo bomo obravnavali na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Gradivo ste prejeli.

Na sejo vabili Zakonodajno-pravno službo ter Ministrstvo za pravosodje.

Uvodoma prosim predstavnika Zakonodajno-pravne službe dr. Divjaka za uvodno predstavitev.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Pred sabo imamo zahtevo, ki jo je vložilo Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče v tej zahtevi izpodbija 12. člen Zakona o odvetništvu, v delu, kjer se nanaša na nagrade. Ta člen sicer ne velja več, se pa še uporablja v tekočih postopkih in točno do tega je prišlo. Vrhovno sodišče je v revizijskem postopku odločalo o reviziji ene od strank. Ta stranka je na prvih dveh stopnjah izgubila pravdo in je potem vložila še revizijo. Revizija sama, to bi rad poudaril, je bila zavrnjena zaradi tega, ker je stranka uveljavljala razloge, s katerimi ne moreš uspeti v reviziji. To je ena stvar. Ob tem, ko je zavrnilo to revizijo bi seveda sodišče moralo odločiti tudi o povrnitvi stroškov drugi stranki. Gre za gospodarski spor v katerem bi bila vrednost predmeta okoli 11 milijonov evrov. To je velika vrednost in temu primerni so bili tudi stroški, ki bi jih morala povrniti revidentka drugi strani. Vrhovno sodišče je pri izpodbijanju zatrdilo, takratni zakon ni imel zgornje meje do katere se lahko ti stroški odmerijo in je zaradi tega v neskladju z 2. členom Ustave po mnenju Vrhovnega sodišča pa posega tudi posredno tudi v 33. člen Ustave, to je pravica do lastnine. V našem mnenju, ki smo vam ga pripravili kot odgovor, odgovarjamo na ti dve trditvi. Kajti, v teh ustavnosodnih postopkih je pomembno, da odgovoriš na trditven nekoga, ki vloži zahtevek ali pa da pobudo. Glede prvega očitka, da zgornje meje ni, smo povedali, da je ta zgornja meja določena tako, je določen plafon, nivo vrednosti spornega predmeta do katerega se lahko gre. Ta je določen in zato ta trditev, po našem mnenju, ta trditev Vrhovnega sodišča ne drži. Seveda pa je treba se zavedati, da je v gospodarskih sporih so vrednosti spornih predmetov velike, visoke in temu primerni so potem tudi stroški. V tem primeru tudi ni zanemariti dejstva, da je stranka, ki je vložila revizijo, se je pravzaprav sama odločila in šla z razlogom, s katerim ne moreš uveljavljati revizijskih, ne moreš biti uspešen v reviziji. In prav zaradi tega smo menili, da po našem mnenju tudi ne moremo govoriti o tem, da bi šlo do posega v 33. člen. Je pa seveda druga diskusija, koliko so te vrednosti sicer postavljene ali ne, ampak to je stvar drugih postopkov ali pa sprememb zakonov.

Glede zahteve predlagamo, da se zavrne. Seveda bo Ustavno sodišče odločalo in potem bomo videli kdo ima prav. Zaenkrat toliko. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Želi besedo minister? Gospod Klemenčič, izvolite.

Hvala lepa, predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci in drugi cenjeni gostje.

Mnenje Vlade je priloženo v gradivu. Je takorekoč identično mnenje Zakonodajno-pravne službe, zato bom v interesu časa s tem tudi zaključil.

Najlepša hvala. Želi besedo kdo od članic in članov odbora? Gospa Ksenija Korenjak Kramar.

Hvala lepa.

Želela bi v imenu Poslanske skupine SMC samo izraziti stališče do tega, in sicer, da v zvezi s tem podpiramo stališče Vlade in ZPS, tako da bomo pri glasovanju temu sledili. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Če ni drugih prijav, potem zaključujem razpravo poslank in poslancev in prehajamo na glasovanje o predlogu mnenja, da Odbor za pravosodje podpira mnenje Zakonodajno-prav ne službe o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti 12. člena Zakona o odvetniški tarifi, Uradni list št. 67/08 UI80/17. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je bilo mnenje sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo v katerega bo sprejeto mnenje vključeno in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki bo skladno z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravila odgovor za Ustavno sodišče.

S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠBI IN ZAVAROVANJU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Kot gradivo imamo mnenje Sodnega sveta, Zakonodajno-pravne službe, Poročilo Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, dopis Odvetniške zbornice Slovenije ter mnenje …/ nerazumljivo/ Državnega sveta za državno ureditev, ki ste ga prejeli na klop.

K točki smo vabili standardno zasedbo. V poslovniškem roku pa so amandmaje vložile poslanske skupine SDS, Levice ter SMC, Desus in SD. Na klopa pa je napovedan tudi predlog amandmaja odbora s strani gospe dr. Jasne Murgel. S tem pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona in predlagam, da združimo obravnavo vseh členov skupaj in naknadno glasujemo o amandmajih in vseh členih skupaj, če ni nasprotovanj. Hvala lepa.

S tem vabim k besedi predlagatelja zakona, ministra Gorana Klemenčiča. Izvolite.

Hvala za besedo predsednik.

Gre za izjemno pomemben zakon in tudi za relativno obširne spremembe, preko 70 členov. Strnil jih bom v štiri sklope in poskušal biti kratek. Glede na vložene amandmaje verjamem, da se bo pozneje razvila tudi razprava, vsaj glede nekaterih rešitev in bomo takrat mogoče nekoliko bolj vsebinski. Lahko bi rekli, da zakon prinaša štiri sklope različnih sprememb. Prva se nanaša, prva je tehnične, seveda sicer tudi pomembne, vendar tehnične narave. Gre za to, da zakon usklajujemo z nekaterimi določbami novih pravnih aktov Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno, predvsem kar se tiče uredbe o čezmejni zamrznitvi bančnih računov. To recimo je prvi sklop. Drugi sklop se nanaša na spremembe, ki jih je prinesla praksa za nekatere stvari, ki so se v praksi v izvršilnih primerih, v izvršilnih postopkih izkazali kot problematični in to poskušamo urejati. Potem tretji sklop je že vsebinski, prinaša novost, po našem prepričanju pomembno novost. Na nek način nam je žal, da jo na mize prinašamo šele sedaj, vendar tudi deloma zaradi primera Vaskrsić se je priprava zakona nekoliko zavlekla, ampak ta tretji sklop je, da zakon prinaša pravno podlago, zakonsko podlago za uvedbo spletnih dražb, premičnin in nepremičnin. S tem poslušamo na eni strani omogočiti večji iztržek pri prodaji predmetov, ki so v izvršbi, po drugi strani pa tudi preprečiti zlorabe, ki so se pojavljale in se še vedno žal pojavljajo na sodiščih zaradi tega, ker prihaja do stika med različnimi strankami in tega ni mogoče učinkovito odpravljati. Hkrati s tem sledimo tudi enemu razvoju tehnologije. Skratka zelo na kratko, ko bo zakon uveljavljen in ko bodo, to je potrebno vedeti, ko bodo zagotovljene tehnične možnosti za to, bo tudi v Sloveniji možnost prodaje v izvršilnem postopku premičnin in nepremičnin preko spleta, preko spletnih iskalnikov, javnih prodaj, tako nepremičnin kot premičnin. In potem, četrti sklop, ki pa je mogoče z vidika posameznih državljanov še bolj pomembne oziroma je doživel tudi veliko upravičeno medijsko odmevnost, je pa zakon, ki skuša najti odgovor, predlog zakona na tako imenovane socialne izvršbe na nepremičnine, kjer prihaja do deložacij, pogosto zaradi ali pa včasih zaradi nizkih terjanih zneskov. V podrobnost tega ne bom šel, ker verjamem, da bo potem možnost razprave pri posameznih amandmajih. Rad bi rekel, da je v času od sprejetja zakona na Vladi pa do časa obravnave tukaj bila sprejeta še ena odločba Ustavnega sodišča, ki se sicer ne nanaša na izvršbe, nanaša se pa na nek način na ustavno varovanje doma. Povezana je bila odločba s črno gradnjo in rušitvijo doma. Zaradi tega je bil pripravljen na sodelovanje s koalicijo tudi dodaten amandma, tudi v sodelovanju oziroma na opozorilo Zakonodajno-pravne službe, ki ga v tem smislu tudi podpiramo. Skratka, zakon prinaša vrsto novih obveznosti za sodišče na eni strani, da upošteva sorazmernost pri izvršbi na nepremičnine. Večjo možnost vključitve tistih institucij, ki so pristojne v Republiki Sloveniji za pomoč oziroma reševanje v socialnih situacijah, se pravi, centra za socialno delo in tudi nekaj dodatnih pravic dolžniku v smislu odločbe odložitve izvršbe v primeru izterjav posega na nepremičnine, ko je recimo, ko gre za nesorazmerno nizke terjatve in ko upnik predlaga recimo poplačilo primarno iz te nepremičnine, čeprav bi bila mogoče možna tudi izvršba na kakšno drugo sredstva.

Zahvaljujemo se tudi Zakonodajno-pravni službi za konstruktivno sodelovanje in v kolikor mi je znano, tudi amandmaji koalicije naslavljajo večino, če ne vse pomisleke, ki jih je Zakonodajno-pravna služba dala na prvi osnutek zakona.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba? Izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

V pravni službi smo pripravili pismo mnenje z dne 18.januarja. mnenje bom samo na kratko povzela, zgolj bistvene ugotovitve. Kot je že povedal gospod minister, v uvodu je ena pomembnejših novosti dodatni ukrepi za varstvo dolžnika na izvršbo na nepremičnino, ki je dolžnikov dom. Če je višina terjatve očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine. V mnenju smo izpostavili, da je pri tem izvršbi, da sta pomembni dve pravici, dve ustavni pravici. Na eni strani pravica upnika do učinkovitega sodnega varstva in na drugi strani pravica dolžnika do spoštovanja doma. V obeh pravicah se je Ustavno sodišče že večkrat izreklo glede spoštovanja pravice do doma zlasti v zadnji odločbi iz decembra prejšnjega leta. Na podlagi te odločbe smo v mnenju izpostavili vprašanje ali predlagana uredite kot celota daje sodišču dovolj pooblastil, da v luči upoštevanja vseh konkretnih okoliščin na strani dolžnika in tudi upnika prepreči nesorazmeren poseg v pravico dolžnika do spoštovanja doma. Kot je minister že povedal, je bil na podlagi naše pripombe tudi vložen koalicijski amandma k 27.členu. gre za amandma za novi peti odstavek, ki pomeni poleg vseh varovalk, ki jih osnovni predlog novele daje, še dodatno varovalko, da se prepreči nesorazmerni poseg v dolžnikov dom, če to terjajo posebne okoliščine dolžnika, tako da je naš ustavnopravni premislek, pomislek s tem amandmajem odpravljen. Zdaj ostale pripombe so se nanašale na sistemsko pravno skladnost. Opozorili smo zlasti na skladnost tega predloga zakona s stvarnopravnim zakonikom glede vprašanja registra neposestnih zastavnih pravic. Nekaj pripomb je bilo pa še glede javnosti in določnosti, pa notranje usklajenosti predlaganih določb. Ugotavljamo, da so praktično vse naše pripombe upoštevane ustrezno v amandmajih koalicije. Ena pripomba, ki ni bila upoštevana, glede te pa je ministrstvo tudi podalo ustrezna pojasnila.

Tako, da lahko zaključimo, da k predlogu zakona, če bodo podprli ti amandmaji koalicije, nimamo več pripomb.

Hvala.