Spoštovane članice in člani odbora, državna sekretarka z ekipo, ostali vabljeni, prav lepo vas pozdravljam! Začenjam 54. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti član, gospod Franc Laj. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospod Simon Zajc nadomešča gospoda Marka Ferlugo, gospa Irena Grošelj Košnik nadomešča gospo Anito Koleša, gospa Marinka Levičar nadomešča gospoda Uroša Prikla.

S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker do začetka seje odbora nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPODBUJANJU RAZVOJA TURIZMA, DRUGA OBRAVNAVA (EPA 2373-VII).

Predlagatelj predloga zakona je Vlada.

K obravnavi te točke so bili vabljeni: predlagatelji zahteve za sklic nujne seje, Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Turistično-gostinska zbornica Slovenije, Združenje turističnih agencij Slovenije, Združenje turističnih vodnikov.

Poleg predloga zakona ste prejeli naslednje gradivo: zahtevo poslanskih skupin SMC,Desus in SD za sklic nujne seje odbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Občine Lukovica, mnenje Mestne občine Koper, mnenje Občine Komenda, mnenje Občine Trzin, mnenje Občine Domžale, mnenje Skupnosti občin Slovenije, mnenje Mestne občine Maribor, mnenje Mladinskega sveta Slovenije in Mladinske mreže Mama, pripombe Razvojne agencije zgornje Gorenjske, pojasnila Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, amandma k 18. členu Zakona o spodbujanju razvoja turizma Turistično-gostinske zbornice Slovenije, ki ga imate na mizi.

Rok za vložitev amandmajev je tekel do začetka obravnave predloga zakona in je zdaj zaključen. V poslovniško določenem roku so amandmaje vložili naslednji kvalificirani predlagatelji: Poslanska skupina SDS, Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti, Poslanska skupina NSi. Danes pa ste prejeli tudi predloge za amandmaje odbora poslanskih skupin SMC, Desus in SD.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavnici Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospe Evi Štravs Podlogar, državni sekretarki.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica odbora.

Spoštovane poslanske in poslanci! Res hvala lepa tudi za vaše sodelovanje v tej dokaj pozni uri po napornem dnevu.

Pred vami je zopet Zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki ste ga oziroma smo ga skupaj obravnavali že na seji Državnega zbora, kjer smo tudi pozorno poslušali pripombe. Dejstvo je, da predlog zakona celovito ureja področje spodbujanja razvoja turizma v Sloveniji, določa način in načrtovanje aktivnosti za izvajanje strategije razvoja slovenskega turizma na državni ravni in tudi na ostalih ravneh ter za to potrebna sredstva. Zakon določa, da bo naloge, povezane s trženjem in promocijo celovite turistične ponudbe na nacionalni ravni še naprej izvajala javna agencija, Slovenska turistična organizacija oziroma krajše STO, ki bo za učinkovito izvajanje svojih nalog na področju promocije slovenskega turizma pridobivala dodatna finančna sredstva iz naslova posebej v ta namen uvedene promocijske takse. Zakon določa tudi, da bo razvoj in spodbujanje razvoja turizma na ravni turističnega območja še naprej v pristojnosti občin. Za to so določeni namenski viri financiranja spodbujanja razvoja turizma, turistična taksa in koncesija od iger na srečo, ki so na ravni turističnega območja ravno tako prihodki občin. Predlog zakona ureja podeljevanje javnega pooblastila kot možnost za sodelovanje drugih pravnih oseb pri izvajanju posameznih ukrepov in aktivnosti na področjih spodbujanja razvoja turizma. Na novih temeljih pa je tudi opredeljen status pravne osebe v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma. Zakon opredeljuje višino, način pobiranja in nakazovanja turistične takse, tako v nastanitvenih obratih kot tudi pavšalni zneski za počitniške hiše in počitniška stanovanja. Sicer pa več o tem še v nadaljevanju.

Torej, če se koncentriram kar na novosti, ki jih prinaša zakon. Kot že rečeno, je prva novost dvig zneska turistične takse in uvedba nove promocijske takse. Turistična taksa naj bi po novem znašala do 2,5 evra. Višino pa bo tudi v prihodnje določala občina samostojno, z odlokom, ki ga sprejme, verjetno po posvetovanju z akterji turističnega razvoja v občini in v skladu z občinskimi razvojnimi načrti. Glede na razpravo smo pretehtali, da se kljub vsemu ta najvišji možni, maksimalni znesek obdrži glede na velike razvojne ambicije, ki so povezane tudi z nadaljnjim razvojem turizma potem na lokalnem območju. Pri določanju višine turistične takse, ki jo opredeli v posebnem odloku, pa občina lahko upošteva vrsto, kategorijo nastanitvenih obratov, prebivanje v sezonskem ali posezonskem obdobju ter obseg in ugodnosti storitev, ki jih brezplačno potem zagotavljajo turistu. Kot že rečeno, sama odločitev je v pristojnosti občin, po tej plati tudi odgovornost, saj gre za povišanje, vendar zato, da si ustvari možnosti in pogoje za nadaljnji razvoj. Tudi na tem področju bi želela poudariti, da so zbrane turistične takse namensko zbrana sredstva in tudi pri rednih revizijskih poročilih Računskega sodišča se preverja alokacija in namen te zbrane turistične takse. Ob predpostavki, da bi bila, na primer, povprečna višina takse, za katero se bodo dejansko odločile občine, okoli 2 evra, potem izračuni pokažejo, da se bodo na območju celotne Slovenije ti prihodki povečali za slabih 7 milijonov evrov. Že tu morda tudi dodatno pojasnilo, da je v Sloveniji nekaj čez 20 občin, ki zberejo več kot 100 tisoč evrov iz zbrane turistične takse, tri občine zberejo nad milijon evrov turistične takse, po drugi strani pa je, na primer, skoraj 50 občin, ki se sploh niso odločile, da bi sprejele ta odlok in pobirale turistično takso.

Druga novost zakona je promocijska taksa, ki jo bodo gostje plačevali skupaj s turistično takso, določala pa se bo v znesku 25 % od določene zaračunane turistične takse. Torej, promocijska taksa bo neposreden prihodek Slovenske turistične organizacije, ravno tako zelo namenska sredstva, namenjena bodo za načrtovanje in izvajanje, trženje ter promocijo celovite turistične ponudbe Slovenije, predvsem v tujini. Načrtujemo, da bo Slovenska turistična organizacija iz tega naslova letno prejela okoli 4,7 milijona evrov dodatnih sredstev. Na ta način bo prvič v zgodovini zagotovljen in opredeljen stabilen sistemski vir financiranja promocije turizma na nacionalni ravni in skupaj s potrjenim proračunom zadnjih nekaj let bi se na ta način približali tisti želji 19 do 20 milijonov evrov za promocijo slovenskega turizma, to pa je tudi znesek, kolikor znaša že sedaj delež koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo, ki so po Zakonu o igrah na srečo že sedaj namenjene za promocijo in trženje slovenskega turizma.

Predlog zakona na novo določa tudi osebe, ki so v celoti ali pa delno oproščene plačila turistične takse, ampak tudi tu ponovno velja poudariti, da občine v vsakem primeru lahko v svojih odlokih dodatno določijo osebe, ki so delno ali v celoti oproščene plačila turistične takse.

Način zaračunavanja turistične takse za lastnike počitniških hiš in počitniških stanovanj ter plovil v turističnih privezih se bistveno sicer ne spreminja, vendar pa zdaj nov predlog zakona določa tudi lestvico za plačilo te takse in njen najvišji možni znesek.

Nadalje bi želela izpostaviti prenovo pogojev za organiziranje in prodajo turističnih paketov. Tu so pogoji za opravljanje dejavnosti bistveno poenostavljeni. Predlog zakona upošteva evropsko direktivo, po novem določa tudi izjeme, za katere zahteve za pridobitev licenc ne bodo veljale, kar pa bo zelo olajšalo organiziranje izletov, pa tudi turističnih paketov, ki jih pripravljajo šole, različna društva, kot so taborniki, planinci, upokojenci in drugi.

Poklic turistični vodnik ostaja reguliran, ravno tako ostaja reguliran poklic lokalni turistični vodnik. Za pridobitev poklica lokalni turistični vodnik na lokalnem območju občine ali več občin določa sistem z odlokom in način šolanja, na nacionalni ravni pa se ravno tako potem opravljajo potrebni dokazi znanja za pridobitev licence poklic turistični vodnik.

Na koncu bi želela izpostaviti samo še sledeče, v zadnjem obdobju je bilo res veliko poudarkov o tem kakšne priložnosti slovenski turizem ima in kakšne priložnosti je še potrebno izkoristiti v prihodnje, zato je potrebno veliko aktivnosti, res o tem ni dvoma, če želimo nadaljevati z takšno rastjo, ki smo jo imeli v zadnjih štirih letih. Pri tem bi rada povedala, da raste tako število domačih gostov, ampak bistveno hitreje raste število tujih gostov in glede na omejeno in število ustvarjenih nočitev, tako domačih kot tujih, glede na omejeno število domačih gostov je seveda se potrebno skoncentrirati v promocijo Slovenije v tujini in prepričani smo, da v skupnem sodelovanju z vsemi ponudniki in pa ob sledenju strategije razvoja slovenskega turizma, ki je bila sprejeta v preteklem letu, da imamo zato vse pogoje. In, da bo sprejem novega zakona rešil določena odprta vprašanja in po drugi strani res tudi dal spodbudo za nadaljnji razvoj, zato predlagamo, da predlog zakona podprete.

Hvala lepa.

Najlepša hvala državni sekretarki za uvodno obrazložitev.

Besedo pa predajam predstavnici Zakonodajno-pravne službe, za dodatno obrazložitev pisnega mnenja, dr. Katji Triler Vrtovec.

Hvala za besedo, lep dober večer vsem.

K predlogu Zakona o spodbujanju in razvoju turizma smo podali pisno mnenje, na večino pripomb so bili vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, ki te pripombe odpravljajo, odprti pa ostajajo pomisleki k dvanajstemu in k tretjemu odstavku 16. člena predloga zakona. V zvezi z 12. členom predlagatelj ni pojasnil razumnih in stvarnih razlogov zakaj je med pogoji za dodelitev javnih sredstev brez javnega razpisa, v četrtem odstavku navedeno, da mora imeti pravna oseba nujno status društva, ne pa katerekoli druge statusne oblike. In, da mora delovati na ravni celotne države, čeprav se njene dejavnosti lahko izvajajo tudi na regionalni in lokalni ravni, zato bi bilo dodeljevanje omenjenega sofinanciranja lahko sporno z vidika splošnega načela enakosti pred zakonom. Z vidika zagotavljanja učinkovite pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave je vprašljiva tudi ureditev iz osmega odstavka, ki prijavitelju za sofinanciranje brez javnega razpisa v upravnem sporu, ki mu je ministrstvo izdalo odločbo o zavrnitvi subvencije ne dopušča izpodbijati odločitve o pravici do dodelitve sredstev sofinanciranja prejemnika teh sredstev. V zvezi z tretjim odstavkom 16. člena pa predlagatelj ni pojasnil razumnih in stvarnih razlogov zakaj morajo turistično takso v pavšalnem letnem znesku plačevati tudi lastniki počitniških hiš in počitniških stanovanj, če v njih ni prijavljenih oseb s stalnim prebivališčem, ali, če se ne oddajo v najem. Ustavno sodišče je namreč v svoji odločbi s katero je ugotovilo, da je višja obdavčitev nerezidenčnih stanovanjskih nepremičnin v Zakonu o davku na nepremičnine v primerjavi z rezidenčnimi stanovanjskimi nepremičninami v neskladju z splošnim načelom enakosti pred zakonom. In je presodilo, da je zmotno sklepanje zakonodajalca, da je stanovanjsko nepremičnino v kateri lastnik nima prijavljenega stalnega prebivališča zgolj na podlagi kriterija stalnega prebivališča dopustno obremeniti z višjo obvezno dajatvijo. Turistična taksa, ki jo lastniki stanovanjskih, počitniških hiš in stanovanj plačujejo v letnem pavšalnem znesku dejansko pomeni nepremičninsko javno dajatev, ki ima enake pravne učinke kot davek na nepremičnine, zato bi bila tudi ta taksa lahko sporna z vidika splošnega načela enakosti pred zakonom in z vidika specialnega načela enakomerne porazdelitve davčnih bremen.

Hvala za besedo.

Najlepša hvala tudi za vašo obrazložitev.

Ugotavljam, da predstavnika Državnega sveta ni z nami, zato besedo predajam vabljenim oziroma ostalim prisotnim, ki bi želeli podati svoje mnenje. Želi kdo besedo?

Gospod Peter Mis je predsednik Turistične zveze Slovenije, izvolite, imate besedo.

Ja, lep pozdrav predsedujoča, poslanke in poslanci, cenjeni kolegi. Sicer Turistična zveza Slovenije ni bila vabljena, sem pa tukaj kot predsednik Odbora za turizem pri Skupnosti občin, ampak bi oba področja pokril, če lahko.

V bistvu smo tudi vseskozi spremljali, tudi sam sem sodeloval pri strategiji turizma, ki mislim, da je tudi smelo napisano in posledica tega je tudi zakon, ki je pred nami, sicer smo v občinah imeli kar nekaj pripomb, lahko rečem, da smo tudi na pobudo ministra se zbrali pred približno 10 dnevi 40 županov, ki zastopamo približno 97, 98 % vse turistične takse v Sloveniji, da so bile takšne pobude tudi, da bi se celo ta taksa še zvišala oziroma, da bi še nek prag večji prestopili, ampak mislim, da je tudi zakonsko kar je postavljeno dovolj. Seveda bi pa opozoril to kar smo tudi mi opozorili, na 74. člen Zakona o igrah na srečo, kjer jasno vemo, da se v lanskem letu, predlanskem imam točen podatek, 16 milijonov zbralo teh taks od iger na srečo in tudi v zakonu v 74. členu jasno piše kje se mora to porabiti, to se pravi za promocijo, teh 16 milijonov vsekakor ne porabljamo, če smo zdaj na 12 milijonov, to pa zato govorim, ker sem bil tudi pisec amandmaja leta 2013, ko smo z promocijskim denarjem prišli na samo 3 milijone in takrat, če bi ostali na tem denarju, če ne bi nekateri tudi med vami, še tu nekateri sedite, podprli, da je vsaj na 6 milijonov, danes ne bi imeli takšnega turizma, to je zgolj za zavedanje, da bomo res potrebovali, zdaj imamo mislim, da 12 milijonov za promocijo, da bomo res potrebovali, če bomo hoteli biti v zgodbi z ostalim svetom to kar govori minister med 15 in 20 milijoni. Seveda pa tu bi potem z lahkoto dosežemo, če vzamemo vse to kar je v integralnem proračunu in pa dodamo temu tudi tako zvano promocijsko takso, ki jo pa, zdaj moram povedati, tudi občine v neki meri razumemo, saj tisti, ki je malo bil na kakšnih borzah, na kakšnih sejmih prav gotovo ve, da tudi sam mora nekaj za promocijo dati, ker promocija sama od sebe ne pride in, če danes nisi prepoznaven, potem pač tudi ne moreš pričakovati, da boš imel kaj gostov. To je ena zadeva, druga zadeva je, da ne vidimo vključenost gospodarstva, zmeraj govorimo o južni, severni, vzhodni, zahodni sosedje, v Avstriji plačuje se gospodarska taksa 0,2 %, na nekaterih segmentih, predvsem bolj tam, ki so bolj turistični kraji, zdaj smo v bistvu rekli to kar v občine pride, taksa pa gre nazaj za promocijo. Zdaj tisti župani, ki se zavedamo, da je potrebno dati več v promocijo, tudi več na koncu iztržimo, tako, da to je neka potem posledica, kateri se malo manj zavedajo, potem manj, ampak saj pravim, najbolj se mora to zavedati promocije država in promocijska taksa menim, da, če bo prav uporabljena, če ne bo šla zopet tako kot gre za, ta iz iger na srečo v integralni proračun, to se pravi, da bo šla tam kjer mora iti, v danem primeru na Slovensko turistično organizacijo, potem si mi lahko obetamo, da bomo tudi občine imele nekaj od tega. In tudi to moram povedati, da sem zadovoljen, da je v osnutku zakona napisano tako, da v bistvu turistično oziroma višino turistične takse za področje določajo občinski sveti, in občinske uprave oziroma pravzaprav občinski sveti, da bo tukaj tudi bolj možnost vključiti, vključevanja gospodarstva v lokalno politiko, zato, da bodo lahko več razpravljali in jaz mislim, da, ko bomo nekateri vsaj za sebe lahko govorim, za občino Podčetrtek, prav gotovo ne bomo izbrali maksimalne trenutno turistične takse, se bomo odločali kako nekako zadevo speljati, seveda pa tisti, ki so recimo v Ljubljani, ki imajo 95 % tujih gostov, bodo pa drugače postopali, bodo pa rekli, aha, tu pa gremo potem na maksimalno, tako, da v tem segmentu lahko rečem, da razen teh pripomb, ki jih imamo že vseskozi, se pravi, da nimamo porabljenega tega tako zvanega denarja iz Zakona o igrah na srečo in to ga imamo zmeraj, malo pa zdaj ga imamo malo več v integralnem proračunu in, da želimo, da še ta denar ne gre od promocijske takse v integralni proračun, ampak direktno in, da znamo nekako potem v nadaljevanju, kdor bo že tu sedel uskladiti, da bo teh 15 do 20 milijonov za promocijo zagotovljenih, lahko rečem, da smo, da bi bil lahko ta zakon podprli. Zdaj tu sem slišal tudi kar se tiče slovenskih prostovoljcev, slovenski prostovoljci jih je v turistično zvezo Slovenije združenih približno 40 tisoč trenutno, delujemo voluntersko, sam sem čisti prostovoljec, tudi potne stroške v glavnem sam plačujem, tako, da seveda pa tisto kar je pa nekako v teh razpisih namenjeno, je pa namenjeno zato, da razdelimo med približno 350 društev za prireditve, kako v praksi to speljati, boste pa, bomo verjetno uskladili z Zakonodajno-pravno službo. Turistična zveza Slovenije obstaja v Sloveniji 110 let, tako, da veste in vam ne bi ne povedal prostovoljnih akcij, vseh, ki so od Očistimo Slovenijo, Slovenija moja dežela lepa in gostoljubna in vse ostalo. Tako, da pričakujemo, da bo tudi dobilo neki status tudi v naprej. Toliko imam jaz, še enkrat pa polagam na srce tudi tukaj, ko ste, poskusite zagotavljati sredstva za promocijo, potem bomo lahko prišli do tistih strategijskih načrtov, 16 milijonov nočitev.

Hvala.

Hvala.

K besedi se je prijavil še gospod, jaz bi vas prosila, ker vas ne poznam ime, pa, če se za magnetogram predstavite z imenom, priimkom, inštitucijo.

Ja, lep dober večer vsem skupaj, Igor Jurišič je moje ime, prihajam iz Popotniškega združenja Slovenije, ki v Sloveniji zastopa mednarodno mrežo mladinskih prenočišč, ki deluje torej v svetu že od leta 1932 in je tudi prepoznana tako v Sloveniji kot v vseh ostalih evropskih državah, kot mreža, ki je namenjena spodbujanju mobilnosti mladih in mladinskemu delu. Zdaj v samem predlogu zakona, ki je bil še pred, mislim, da par dni pred sejo Vlade v, na spletu, je bila predvidena oprostitev in tam je pisalo za vse goste, ki prenočujejo v mladinskih prenočiščih v mreži IGHF (?). Kasneje, ko je bilo to umaknjeno je bila obrazložitev predvsem v dveh smereh, prva je bila ta, da o oprostitvah lahko tako odločajo občine in pa druga, da v teh prenočiščih lahko bivajo tudi tisti, ki niso mladi, torej, ki niso po Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju oziroma Zakonu o mladini definirani kot mladina in dejansko, če ta drugi argument oziroma, če prvi argument, ki je bil rečen, torej, da lahko o oprostitvah odločajo občine in drugi, da je torej možno bivanje za tiste, ki so nad 30 let, se absolutno strinjamo z drugim argumentom, saj tudi sami ne vidimo nobenega razloga zakaj bi nekdo, ki bi slučajno prespal v »youth hostlu« in je star 40, 50 let in ne deluje v mladinskem sektorju in tako naprej, bil te takse oproščen, medtem, ko pa to, da bi o tej oprostitvi ločeno odločala vsaka občina za sebe, pa se nam zdi mogoče nesmiselno iz enega preprostega razloga, saj je mobilnost mladih, podpora mobilnosti mladih in mladinskemu delu v nacionalnem interesu Slovenije, to je zapisano tudi v vsaj dveh zakonih, Zakon o mladini, Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju in tudi Evropska unija v končni fazi polaga ogromno skrbi k mobilnosti mladih in gre dejansko za mrežo, ki ima izjemno stroge standarde in, ki je dejansko namenjena spodbujanju mobilnosti mladih. Zato bi prosil, da v takšnem besedilu kot je poslal tako nacionalni mladinski svet s podporo mladinske mreže Mama in tudi kasneje Popotniško združenje, da bi torej prišli do tega, da rečemo predloga, ki bi dejansko te najhujše pomisleke, torej, da bi bili takse oproščeni tudi starejši, ki bivajo izključno zaradi tega, ker je mogoče cenejša nočitev, ne pa zaradi tega, ker bi bili v programih, kar se tiče mobilnosti mladih in podobno, da bi v takšni obliki kot je predlagal tako Mladinski svet kot Popotniško združenje, se sprejela ta sprememba oziroma ta amandma k zakonu in bi na ta način dejansko tudi v tem zakonu spodbudili mobilnost mladih kot se spodbuja z drugimi predlogi. Jaz se opravičujem, da sem mogoče malo zmedeno govoril, nekaj zaradi čakanja, nekaj zaradi tega, ker je zadeva res zelo pomembna in bi se hkrati zahvalil, da ste me povabili na to sejo.

Hvala. Besedo predajam še predstavnici Turistične in gostinske zbornice Slovenije, mag. Snežani Škerbinc, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovana predsednica odbora, spoštovani poslanci in poslanke.

Turistično gospodarstvo združeno v Turistično-gostinski zbornici Slovenije večinoma dobro ocenjuje pripravljen osnutek zakona in ga podpira, pripravili smo en sam kratek amandma k 18. členu zakona, ki ste ga dobili na mizi, to je novi tretji odstavek, en stavek, ki se glasi, turisti v kampih plačujejo turistično takso v višini 50 %. Obrazložitev tega našega predloga je naslednja, v vseh dosedanjih letih samostojne Slovenske države so turisti v kampih imeli priznano polovično turistično takso, tako je bilo s prvim zakonom, ki ga je dobila samostojna država v letu 1998, tako je tudi po sedaj veljavnem zakonu o spodbujanju razvoja turizma iz leta 2004, predvsem zaradi tega, ker je prenočitev v kampu je ena od najcenejših nastanitev turistov in je med gosti v kampu prevladujejo družine z otroci in mlajša populacija. Obe navedeni skupini so socialno bolj šibke in se nam takšna polovična turistična taksa zdi kot nekaj brez pravičen socialni korektiv. Številne družine z otroci, otroke sploh ne bi morala peljati na počitnice, če ne bi zbrale to najcenejšo nastanitev in turistično gospodarstvo upravičeno skrbi, čeprav občine imajo to možnost, da same določajo kategorije gostov, ki bi imele polovično turistično takso, da v 212 občinah ta praksa ne bo enotna, jih bo precej različnih stališč in zaradi tega bi bilo dobro to opredeliti v zakonu, da je enako v vseh občinah. Namreč, lahko je, da zaradi promocije, prepotrebnih sredstev za promocijo in turizem bodo večji apetiti in bo v interesu lokalnih skupnosti, da čim manj kategorij turistov določajo ali opustijo turistične takse ali določijo turistično tako v polovičnih zneskih. Glavni naš argument bi bil ta, da v to najcenejšo nastanitve in ne bi želeli, da se zgodi, da cena turistične takse, znesek turistične takse postane bistveni del cene same nastanitve. To je ta naš glavni razlog, če gre že za najcenejšo prenočitev pod platnenimi strehami, v šotorih, da ne bi ta turistična taksa bila tako visoka, ker je nastanitev v kampih pravzaprav neprimerljiva z nastanitvijo v hotelih z več zvezdicami. Tudi praksa v drugih državah evropskih je, da turistično takso ponekod plačajo samo hoteli in, da ona narašča z številom zvezdic v hotelih.

Hvala lepa.