Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni, pričenjamo 67. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Uvodoma vas želim obvestiti, da sta zadržana in na današnji seji ne bosta prisotna kolegica Suzana Lep Šimenko in kolega Žan Mahnič, s pooblastilom pa so prisotni, namesto kolegice Irene Grošelj Košnik kolegica Vojka Šergan, namesto kolega Saše Tabakovića kolega Ivan Škodnik in namesto kolegice Jelke Godec je z nami kolega Bojan Podkrajšek. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je tak kot ste ga prejeli s samim sklicem in to je, prva in edina točka, slab materialni položaj enočlanskih gospodinjstev v Republiki Sloveniji. Na sejo smo vabili predstavnika predlagatelja, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inštitut za socialno varstvo, Skupnost centrov za socialno delo Republike Slovenije, Rdeči Križ Slovenije, slovensko Karitas in Zveza društev upokojencev Slovenije.

Kot rečeno je točka slab materialni položaj enočlanskih gospodinjstev v Sloveniji, kot gradivo ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Nove Slovenije za sklic te seje. Uvodoma dajem besedo predstavnici predlagatelja, kolegici Ivi Dimic.

Izvoli.

Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljam vse prisotne na današnji seji kjer moramo spregovoriti tudi o položaju enočlanskih gospodinjstev, predvsem pa tudi o položaju vdov oziroma vdovcev v Republiki Sloveniji.

Ustava Republike Slovenije v 2. členu določa, da je Republika Slovenija socialna država. Glede na to ustavno določbo je zaveza države seveda, da z ukrepi in pa tudi Vlade, ki jih ima na razpolago poskrbi za človeka vredno in dostojno življenje. Glede nato, da se v Republiki Sloveniji udejanjanje tega ustavnega določila nekako od posameznih skupin nekoliko bolj odmika, se mi zdi, da je narekuje neko in nalaga vsem nam neko temeljno razpravo glede ukrepanja politike na tem področju. Če samo v uradnem delu povem, da uradni podatek ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izkazuje, da je bilo v letu 2016 pod pragom revščine kar 13,9 % prebivalcev ali 280 tisoč oseb. Stopnja revščine se je sicer v primerjavi z letom poprej nekoliko znižala za 0,4 odstotne točke. Kljub temu pa je v primerjavi s stopnjo revščine v obdobju med 2002 in 2009, ko je stopnja revščine znašala kar 2 odstotni točki manj, glasen alarm, da je socialna politika v zadnjih 10 letih v Republiki Sloveniji zgrešila smer in bodo na tem področju potrebne temeljite spremembe. V Novi Sloveniji že več let opozarjamo nato nedopustno stopnjo revščine, še na prejšnji seji danes smo razpravljali o kmečkih penzijah, o nizkih penzijah, na podeželju pa tudi problem so nizke penzije v mestih, mogoče resnično iz tega zornega kota še toliko večje. Ukrepe za blaženje posledic revščine in socialne izključenosti, ki bi jih morala zagotavljati na tem področju država v veliki meri še vedno zagotavljajo nevladne, zlasti prostovoljske organizacije in posamezni prostovoljci. To so Karitas, Rdeči Križ, najbolj take nevladne organizacije, ki dejansko poznajo utrip in življenje teh ljudi, ki potrebujejo njihovo pomoč, zato so že v preteklosti in že na tem Odboru za delo smo govorili, da prevečkrat opozarjajo, da prostovoljci delijo pakete. Pa ni njihov namen prvoten, da delijo pakete, ampak da nudijo tudi psihosocialno oporo vsem tem ljudem, ki potrebujejo neko tako pomoč. Prispevek teh organizacij in posameznikov je hvalevreden in se jim tukaj na tem mestu v imenu Nove Slovenije zahvaljujem, vendar ne more in ne sme biti to namestilo za neaktivnost države na tem področju. Res je, bilo je v preteklosti sprejeto kar nekaj zakonov in nekaj izboljšav na tem področju, pa vendarle se mi zdi, da se stanje ni tako spremenilo, kakor bi si vsi želeli, in da neke temeljite izboljšave praktično ni. Če je vsaj pri nekaterih družbenih skupinah viden nek napredek, pa verjetno boste omenili tukaj, ja pa smo povečali neke otroške dodatke enočlanski, dvočlanski družini, moram opozoriti, da vsaj minimalni napredek na področju zmanjševanja stopnje revščine, socialne izključenosti pa ravno ni na področju, kjer se ta stopnja revščine poglablja, to pa je prav gotovo skupina oseb starejših žensk, ki živijo v enočlanskih gospodinjstvih. Po podatkih, ki smo jih dobili, seveda to so podatki, uradni podatki Ministrstva za delo, Inštituta za socialno varstvo, kaže, da je takih oseb v Republiki Sloveniji kar 56 tisoč. Če pogledamo statistične podatke, ugotavljamo, da je enočlanskih gospodinjstev kar 13 %, kar pomeni, da vsak sedmi prebivalec živi v samskem gospodinjstvu. Če pa pogledamo iz uradnih podatkov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve, pa je razviden podatek, da je stopnja revščine že več kot 35-odstotna. Torej pomeni, da je vsaka tretja oseba, ki živi v enočlanskem gospodinjstvu, revna. Najnovejši podatek iz leta 2016 izkazuje celo, da se je stopnja tveganja revščine za to skupino oseb v primerjavi z letom 2014 in 2015 celo bistveno povečala in to za skoraj 3 odstotne točke. Se pravi govorim o strukturi revščine, kjer na splošno smo govorili, tudi podatki so kazali, še v lanskem poletju pred parlamentarnimi počitnicami, da je stanje se izboljšalo, vendar ko pogledamo, kaj, kje se je izboljšalo in kaj se dogaja v tistih resnično ranljivih skupinah, pa smo ugotovili in podatki to kažejo, da se je za 3 odstotne točke revščina povečala. V letu 2014 je znašala 33, v letu 2015 35,4 in v letu 2016 kar 35,8 %. Zato smo v Novi Sloveniji predlagali današnjo sejo, ker ta podatek zasluži resnično temeljito analizo in razpravo o vzrokih in ukrepih za ustavitev negativnih trendov. Seveda pa tudi name ali pa srečujem ljudi po Sloveniji, ki mogoče so še nekoliko bolj pahnjeni v neko tako revščino. Stopnja tveganja revščine se med to, je pa najbolj med starejšimi enočlanskimi gospodinjstvi žensk, je velik delež vdov, ki prejemajo za lastno preživetje bodi vdovsko pokojnino, ki znaša 70 % pokojnine zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja, ali pa svojo pokojnino in vdovski dodatek, ki znaša 15 % pokojnine zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja. Precejšen delež je tudi oseb, ki so prešle v upokojitev kot samske osebe in prejemajo samo svojo pokojnino. Če izhajamo zgolj iz podatkov o povprečni pokojnini v Republiki Sloveniji, ki znaša po novejših podatkih okrog 620 evrov, in iz dejstva, da več kot polovica upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od povprečne, je eden od vzrokov za slab materialni položaj teh oseb sam pokojninski sistem, ki večini upokojencev ne zagotavlja dostojnega preživetja v starosti, kljub temu, da so pokojnino dosegli s svojim delom in vplačevanjem prispevkov za ta namen. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo ne bi smela biti nižja od praga revščine, to pa je sedanji izračun 616 evrov in v Novi Sloveniji ves čas, tudi, ko smo pripravili pokojninsko reformo, govorimo, da mora biti najnižja pokojnina, mi smo celo rekli, mi smo zaokrožili na 617 evrov, osebno sama menim, da bi mogla biti toliko kolikor znaša osnovna oskrba v domu za starejše občane, kar je še nekaj višja. Pa vendarle, se mi zdi, da najpogosteje se položaj starejših oseb, materialni položaj starejših upokojenih žensk bistveno poslabša, žal s smrtjo zakonca oziroma izven zakonskega partnerja. Če sta dva upokojenca, čeprav oba z nizko pokojnino, lahko vsak po 500 evrov, imata skupaj 1000 evrov in s tem lahko dva preživita, če pa žal pride do slučaja, da usoda poseže vmes, se znajde tisti, ki ostane sam s 565 evri in je seveda primorana, da živi pod pragom revščine, ki sem ga prej omenila, je 616 evrov. Ampak lahko to za polno pokojninsko dobo, ena gospa mi je pisala, je rekla, z možem sva oba delala 78 let, skupno 78 let, žal je tako prišlo, da je na koncu ona ostala sama in dobi tistih 565 evrov. Zdaj, ali je to pravično, ali to ni pravično, ministrica je prej rekla, da imamo solidarnostni sistem, da je potrebno seveda zadeve graditi tudi na temu, pa vendarle, da je potrebno, da so pokojnine, pravica iz vplačil, v tem primeru, ko dva zakonca, dva partnerja vplačujeta v pokojninsko blagajno 78, 80 let, potem kar ven dobita to ni potem neko tisto pošteno iz vplačil, ker sta skupaj vplačevala v pokojninski sistem in se mi zdi, da je to anomalija, ki jo je potrebno odpraviti. Se mi zdi, da, če vzamemo na primer Nemčijo, ta omogoča preživelemu zakoncu, da prejema ustrezno večji odstotek pokojnine umrlega zakonca, oni imajo nek poseben sklad, tudi Avstrijci, kjer take razlike in ni in zato smo želeli, da bi se vendarle danes razprava na tem mestu odprla, da ni potrebno, da odkrivamo kakšne količnike in ne vem še kaj drugega, ampak, da vendarle pogledamo kako imajo sosednje države, ki imajo to dobro urejene te zadeve, jaz računam, da bom danes dobila verjetno poglobljen odgovor kako imajo te sisteme urejen, ker si to želim in je to tudi namen današnje seje in, da se vendarle potem na ta način lahko pripravi. Se mi zdi, da glede na to, da je sedanji sistem priznavanje varstvenega dodatka do višine 470 evrov skupnih prejemkov upokojencev nezadosten za dostojno preživljanje starosti, zlasti, če oseba živi v enočlanskem gospodinjstvu in, da ima še zraven kakšne zdravstvene težave, to je nemogoče preživetje v današnjem, bom rekla, na podeželju ali v mestu, velikokrat v mestu še močneje, zato, ker so tudi najemna stanovanja, te upokojenci živijo v najemniških stanovanjih in je potem težava toliko večja. Zato smo mi predlagali tudi dva sklepa, odbor in prvi sklep je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je seznanil z problematiko materialnega stanja v enočlanskih gospodinjstvih starejših oseb v Republiki Sloveniji in drugi sklep, Odbor za delo družino, socialne zadeve in invalide priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pripravi nabor ukrepov za izboljšanje materialnega stanja starejših oseb, ki živijo v enočlanskih gospodinjstvih in o tem po 6 mesecih poroča odboru. Jaz vem, da so pred nami volitve pa vendarle zadeva sem prepričana bo aktualna tudi v jesenskem času, toliko bolj, če na tem področju ne bo pripravljenih ali pa storjenih še kakšnih dodatnih ukrepov, še enkrat pa želim, da se začnemo pogovarjati o sistemu kot ga pozna tujina, o nekem solidarnostnem skladu kjer obema zakoncema, partnerjema omogoča neko bolj dostojno življenje tudi, ko nekdo odide oziroma premini. To je želja moja, želja Nove Slovenije.

Hvala.

Hvala lepa Ivi.

Sprašujem, če želi ministrica besedo? Izvoli, Anja.

Hvala spoštovani predsednik.

Že seja, ki je bila pred tem je podobna vsebina, prav je, da o tem razpravljamo. Jaz bi izpostavila na začetku, da vsekakor je to kar je v Ustavi zapisano, da je Slovenija socialna država izjemnega pomena in, da je prav, da se pogovarjamo o tem kako je možno obstoječi sistem izboljšati. Želela pa bi morda za dobro vseh državljank in državljanov v naši državi, da vseeno izhajamo iz številk, ki so primerljive in damo slovenske probleme v mednarodni kontekst, ne zaradi tega, da bi zmanjševala pomen problematike ali, da bi se ne zavedala, da vsi tisti, ki imajo prenizke dohodke zaradi različnih razlogov, da je lahko zamahniti z roko in se pač skriti za statistiko, absolutno ne, posamezne zgodbe so izjemno pomembne in potrebno jih je imeti v obziru, ko postavljamo sistem. To pa ne pomeni, da ne damo slovenske socialne države v nek mednarodni kontekst. In treba je to kar je bilo danes tudi že izpostavljeno, ne glede na to, da so vedno indeksi sestavljeni iz različnih kriterijev je Slovenija po socialni pravičnosti peta med evropskimi državami, torej za njo so Nemčija, Avstrija in druge države, ki jih po navadi omenjate, da je potrebno se pri njih zgledovati. Stopnja tveganja revščine v Sloveniji od 2014 pada, je absolutno previsoka, jaz bi si želela in najbolj vesela bi bila, če bi bila nič. Ampak žal nič ni v nobeni evropski državi in tudi podatek za Slovenijo je tak, da nas umešča v prvo tretjino držav z najnižjo stopnjo tveganja revščine. In, če pogledamo, da se nam je stopnja tveganja revščine v krizi dvignila, ampak ne boste verjeli, dejansko se nam je dvignila za 3 %, če pogledate koliko je padel naš BDP in glede nato, kaj je ta država doživljala v zadnjih 10 letih od leta 2008 in, ko pogledate dohodkovno neenakost v naši državi in pogledate ukrepe, ki so bili v različnih vladah v času krize sprejeti, lahko rečemo, da smo najbolj ogrožene glede na razmere v kateri so bili, zaščitili. In, da po navadi poslušamo tudi z vaše strani očitke, da je razlika med tistimi, ki delajo in tistimi, ki ne delajo prenizka in potem imamo takšne številke in bi lahko na neki drugi seji mi očitali, da je previsok minimalni dohodek, ali je tako? Je tako. In dejstvo je, da je slovenska 13,9 absolutno previsoka stopnja tveganja revščine, je pa, pada glede na pretekla leta in, da znotraj tega imamo posamezne skupine, ki so boljše znotraj in so slabše in vsekakor je vprašanje revščine starejših tisto, ki je, če gledamo vse to obdobje naše države bilo višje, torej problem tveganja revščine ni v zadnjih 10 letih, ampak je žal v zadnjih 20 letih in to je nekaj kar je treba, da bolj učinkovito naslavljamo in bom tudi povedala s katerimi ukrepi smo naslavljali in se bo poznalo na podatkih naslednje leto. Če pogledamo na primer stopnjo tveganja revščine med upokojenci, je v bistvu šla iz 15 % v letu 2010 na 16,4 % v letu 2016. Ampak, če pogledate kaj vse se je dogajalo znotraj vseh varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti, ni drastične spremembe, vsekakor pa so starejši tisti, ki so izjemno občutljiva kategorija, ki ji je treba dati poseben poudarek. Zato je pomembno in boste videli… Zadnji podatki so leta 2016, to pomeni, da so podatki dohodkov iz leta 2015. Torej, v letošnjem letu bomo imeli podatke, ki bodo že zajeli leto 2017 in ti podatki bi morali biti boljši zaradi ukrepov, ki ste jih sprejeli v tem Državnem zboru in so bili ciljani prav na starejšo populacijo in ženske. Na primer, spomnite se minimalne pokojnine 500 evrov. Mislim, da se je 52 tisoč ljudem zvišala pokojnina, od tega dvema tretjinama žensk. Torej, to je bil ukrep namenjen naslavljanju revščine med starejšimi ženskami. Drug tak ukrep, ki je pomemben in bo sigurno dal rezultate, je sprememba pri varstvenem dodatku. Že sedaj, ko gledamo od 2017, ko je bilo februarja sprejeto, se nam je povečalo v letu 2017 za 50 % število prejemnikov varstvenega dodatka in še vedno nam rastejo 3 % mesečno, varstveni dodatki. Starostna kategorija pri varstvenih dodatkih se je spremenila. Če nam je prej upadal delež starejših, je zdaj s temi spremembami varstvenega dodatka v starostni strukturi prišlo do sprememb, in sicer porast je v vseh starostnih skupinah, ampak največ - v starostnem razredu od 66 do 79 let je porast za 60 %, v najvišjem starostnem razredu 80 let in več pa je bil porast za 77 %. Torej, dejansko s spremembami, ki so, kažejo podatki, da smo uspeli zajeti starejše osebe.

Kar se tiče pokojninskega sistema … Jaz bi morda opozorila samo na nekaj stvari, ko govorimo, na hitro. Pa ne da so možne in bo možnost seveda razprave ob novi pokojninski reformi, ki bo leta 2020, ampak zelo težko bomo dosegli več solidarnosti v pokojninskem sistemu z vpeljavo socialne kapice. Ta dva ukrepa, ali smo odkriti ali ne, sta si v nasprotju. Tako da, ko naslavljate in govorite, da bodo višje pokojnine, je vprašanje kako, če hkrati predlagate uvedbo socialne kapice, ki je tipično. V sistemu socialnega zavarovanja je solidarnost med minimumom in maksimumom in seveda, ko ti postaviš socialno kapico, s tem de facto zmanjšaš solidarnost v sistemu. Mislim, jaz res tega sistema… Ker sem bila nekaj časa tudi neodvisna ekspertka za to področje, težko poslušam vse to, kar se lepo sliši. Saj se lepo sliši, ampak na koncu so številke in ene stvari so si pač v nasprotju s tem, kar se govori, pa verjamem, da je prav vsem, ki tukaj sedite, želja, da bi prav vsakemu izboljšali položaj. Verjemite mi, tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost tako strokovna ekipa kot tudi vsak minister, ki pride, to poskuša v okviru svojih možnosti.

Potem bi rada izpostavila še nekaj … Strinjam se, da so humanitarne organizacije izjemno pomembne, ampak dajmo prosim povedati, da Karitas in Rdeči križ delita hrano, ki jo zagotavlja država. Ja, torej, če država ne bi zagotovila 20 milijonov evrov za hrano, ki ju delita, in plačevala Karitasu in Rdečemu križu, da lahko izvajata psihosocialno pomoč, jo ne bi mogla v takem obsegu, kot jo. Donatorstvo je pomembno, vendar brez evropskih sredstev, ki jih država namenja za to, to pa je 20 milijonov evrov, bi bil doseg Rdečega križa in Karitasa mnogo manjši. Samo prosim, ne jih ločevati, kot da je to nekaj, s čimer država nima nobene veze. To predstavlja celoten sistem socialnega varstva.

Kar se tiče moje… Žal, med vsemi stvarmi, ki smo jih poskušali narediti v tem mandatu, je ostala ena stvar odprta, za katero bi si želela, da ne bi bila odprta. To pa je predvsem, če pogledamo, da smo tudi naslovili vprašanje revščine med zaposlenimi z dvigom minimalne plače. Če smo z varstvenim dodatkom in minimalno pokojnino naslavljali vprašanje starejših, je pa ena populacija, ki je izjemno ranljiva. To pa ne nujno starejši, ampak enočlanske družine brez otrok. Ker namreč sistem… Ko imaš otroke, ko so otroški dodatki, pridemo do te minimalne razlike, ko pa je nekdo sam in nima otrok, pa mora preživeti z 297 evri, je pa prekleto težko. Zato je v bistvu to… Pa ne bom želela, ampak ministrstvo, veste, mi smo dali v javno razpravo, oktobra, konec novembra se je zaprla, kjer smo na podlagi izračunov predlagali dvig. Zelo odgovorno, veliko smo se ukvarjali s pastjo neaktivnosti, da se ne bi, ker se zavedamo, da je sistem kompleksen in na koncu po vseh smo predlagali, da se minimalni dohodek dvigne samo za samske osebe in pare brez otrok iz 297 evrov na 331 evrov, kar je 11,35 %, medtem ko smo ponderje, torej ekvivalenčno lestvico, za družinske člane ob upoštevanju otroških dodatkov in vsega preračunali na način, da bi družine ostale na enakem, predvsem zaradi razmerja med minimalno plačo, ker se zavedamo, da enostranski posegi tako na hitro niso mogoči. Žal nismo uspeli preko Vlade oziroma ni bilo soglasja Ministrstva za finance. Zakon je pripravljen in ga je seveda moč vložiti. Zakaj pa nismo posegali v večje? Vi veste in prosim ne pozabite, da smo v tem mandatu želeli izpeljati celovito reformo samega izvajanja socialne politike na terenu. Sprejeta je bila reorganizacija centrov za socialno delo, ki je zdaj implementacijsko v teku, je zahtevna zadeva, socialna aktivacija s pilotnimi projekti, kjer želimo predvsem dolgotrajne prejemnike denarne socialne pomoči premakniti iz pasivnega prejemanja. Tudi to je slab podatek, da narašča delež tistih, ki več kot dve leti znotraj treh let prejemajo denarno socialno pomoč, kar pomeni, da so bolj ali manj stalni prejemniki denarne socialne pomoči ti in s tem jih naslavljamo s socialno aktivacijo s temi programi, ki jih med drugimi izvajata tudi Karitas in Rdeči križ. Zelo pomembna sprememba, ki bo pomenila, da bo več ljudi lahko delalo na terenu, predvsem pa, da bo za državljane in državljanke bistveno lažje, je pa uvajanje informativnih izračunov in pa avtomatskega informativnega izračuna, ki se bo zgodil. Zaradi tega, ker smo vse to… Hkrati, ko vpeljuješ informativne izračune, dejansko ni bilo možnih večjih posegov v sam sistem. Da bi šli na novo preračunati, ni bilo mogoče. To sem večkrat povedala, da je to tista omejitev, ki je, koliko kapacitetno na ministrstvu zmoremo in lahko počnemo hkrati.

Ampak veliko je bilo storjenega. Tudi pokojninska reforma, ki je pripravljena, lahko rečemo. Ne pozabite, aprila 2016 je ministrstvo izdalo belo knjigo. Mislim, da so, smo 7. 7. 2017 socialni partnerji na Ekonomskem socialnem svetu podpisali izhodišča, s katerimi se strinjamo, ki so izhodišča za novo pokojninsko reformo. Eden izmed pomembnih elementov v njih je tudi zagotavljanje dostojne pokojnine, da je treba dogovoriti višino pokojnine, ki mora biti dostojna, tudi pri zagotavljanju… Torej, ne samo finančna vzdržnost pokojninskega sistema, ampak pomen pri sami reformi tudi tega. Dejstvo pa je, da z uvajanjem kapic, takih ali drugačnih poimenovanj in tako drugače, se bo v slovenskem pokojninskem sistemu solidarnost zmanjšala.

Hvala.

Hvala lepa tudi tebi.

Sprašujem vabljene, če želi kdo besedo?

Gospa Brunskoletova, izvolite.

Prav lepo pozdravljeni.

Najprej se s strani Rdečega križa Slovenije zahvaljujem za povabilo na današnjo sejo, spoštovani gospod predsednik. Gospa ministrica, poslanke in poslanci.

Seveda, v Rdečem križu Slovenije ugotavljamo in opažamo, da kljub stanju gospodarske rasti in pomoči socialno ranljivim, predvsem pa socialno ogroženemu prebivalstvu, še vedno ugotavljamo, da smo imeli v letu 2017 več kot 110 tisoč prejemnikov pomoči. Kot je bilo prej s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kot je gospa ministrica omenila, dejansko imamo in v Rdečem križu v okviru Evropskega sklada za pomoč socialno ogroženim razdelimo več kot 2 tisoč 700 ton hrane. Dejansko ugotavljamo, da je tukaj med prejemniki hrane skorajda 19 % prejemnikov hrane, ki so starejši od 65 let. Torej, ugotavljamo, da je res tudi to, kar je poudarjeno tudi po statističnih podatkih, da je med njimi večina žensk, predvsem enočlanskih gospodinjstev, ko pride do tega, da otroci dobesedno odidejo iz primarne družine in dostikrat ostanejo gospe vdove, starejše od 65 let, same. Takrat prihaja do situacij, ko te gospe oziroma enočlanska gospodinjstva dejansko živijo pod pragom revščine, potem k temu žal sodi zraven tudi socialna vključenost, osamljenost in tudi večja obolevnost. V Rdečem križu Slovenije je 56 območnih združenj in skoraj več kot 900 krajevnih organizacij. Torej, praktično ni občine, ni vasi, da ne bi bilo predstavnika Rdečega križa, ki po svojih močeh, prostovoljke in prostovoljci, pomagajo in razdeljujejo pakete hrane tako starejšim kot tudi na drugi strani pomagajo starejšim pri aktivnejši vlogi znotraj družbenega sistema. Tudi to je naloga Rdečega križa in predvsem želimo poskrbeti za nekako boljšo kvaliteto življenja teh ljudi, vzajemni odvisnosti, komuniciranju med generacijami. Želimo si tudi tega, da pomagamo starejšim pri aktivnem staranju, k čim večji vključenosti in predvsem tudi solidarnosti med mlajšimi in starejšimi, kot pravimo medgeneracijskemu sodelovanju. Tukaj smo dejansko humanitarne organizacije, kot je bilo že prej poudarjeno, povezane, tako Rdeči Križ kot Karitas, skupaj razdeljujemo hrano v okviru evropskega sklada, sodelujemo pa tudi z drugimi organizacijami, tudi z Zvezo društev upokojencev Slovenije zelo tesno sodelujemo in obiskujemo starejše. Želimo se jim na nek način oddolžiti za ves trud in delo, ki so ga ljudje v aktivni dobi življenja prispevali za blaginjo nas, mlajših generacij. Pa vendar naj poudarim, da, tako kot je bilo rečeno, nizke pokojnine in takrat, ko ostane eden od zakoncev - ponavadi je v 70 % ženska vdova, manj kot 30 ali okoli 30 so to moški -, in takrat se zgodi, ko pride do enočlanskega gospodinjstva, da dejansko pridejo v situacijo, ko težko preživijo. Imajo nizke pokojnine, ko obolevajo, ker so dostikrat tudi osamljeni, imajo tudi več stroškov in dodatnih stroškov z nakupom zdravil in zatorej se Rdeči križ Slovenije poskuša v čim večji meri približati in posvetiti temu starejšemu segmentu prebivalstva. Naj pa tudi poudarim, ker imamo tudi mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli Rtič in pa mladinsko letovišče Frankopan v Punatu, da tudi na ta način poskrbimo za starejše, predvsem socialno ogrožene z našimi akcijami. Kar se tiče paketov, z akcijo »Lepo je deliti«, kar se tiče letovanj na morju, pa z akcijo »Peljimo jih na morje«. Zakaj to poudarjam? Poleg otrok vsako leto peljemo tudi več kot 350 ali še več starejših na brezplačno letovanje, starejših, socialno ogroženih, pri katerih marsikdo pri starosti 80 let in več prvič vidi morje. Tukaj gre tudi za sodelovanje v okviru akcije »Peljimo jih na morje« in sodelovanje v okviru namenskih sredstev FIHO, ki jih prejema Rdeči križ Slovenije tudi za skrb za starejšo populacijo. Naj pa povem, da ne bi bila predolga, da si v Rdečem križu želimo pomagati na nek način kot podaljšana roka države, kot prostovoljke, prostovoljci, da starejši generaciji v čim večji meri s to svojo aktivnostjo, z druženjem omogočimo, da so čim dlje tudi samostojni v smislu neodvisnega življenja in da na ta način seveda še vedno lahko sami poskrbijo zase. Zatorej vidimo v Rdečem križu Slovenije potom tega rešitve v tej smeri, da se dejansko, kot je bilo s strani ministrstva poudarjeno, zvišajo pokojnine v takšni meri, da dejansko ne bi prihajalo do tega, da starejši, predvsem enočlanska gospodinjstva ne bi imela resničnih težav s preživetjem, na drugi strani pa, da starejše priznavamo v čim večji meri - to mislim, da je naloga vseh nas prebivalcev – kot pomemben človeški vir in predvsem graditi pozitivno podobo staranja, starejših v družbi. Zavzemamo se za aktivno staranje, želimo v čim večji meri izvajati prostovoljne aktivnosti in dejavnosti, tukaj pa nam Ministrstvo za delo, ko imamo razdeljevanje paketov s hrano, tovrstno pomoč, imamo tudi tako imenovane spremljevalne ukrepe. Ti spremljevalni ukrepi, ko… Skorajda 19 % odstotkov prejemnikov hrane so starejši, imamo poleg tega tudi postaje Rdečega križa, da ljudje, tisti, ki niso toliko, ki so mogoče še dovolj zdravi, da si na ta način opravljajo meritve sladkorja v krvi, krvnega tlaka, in tako naprej. Na drugi strani pa tudi, da te ljudi v čim večji meri aktiviramo za druženje in sodelovanje. Želimo tudi krepiti socialno vključenost in solidarnost med mlajšimi in starejšimi, predvsem pa tudi poskrbeti za primerne življenjske in bivalne pogoje. Tukaj ne morem mimo tega, da ne bi omenila, da gre tudi za skrb za deložirane, da tukaj z Ministrstvom za delo aktivno sodeluje tudi Rdeči križ. Kot največja humanitarna organizacija zadevo aktivno pelje skupaj z drugimi organizacijami in mislim, da se sedaj tukaj zadeve peljejo v to smer, da znamo poskrbeti, da do tega prihaja v čim manjši meri.

Naslednje, kar pa je, je pa varovanje zdravja, nega in skrb za starejše, obiskovanje in pa tudi preprečevanje zlorab starejših. Tudi v tej smeri želimo delovati, da na nek način prostovoljno zaščitimo starejše takrat, ko ocenimo, da so ti ljudje mogoče zaradi zdravstvenega stanja ali pa tudi starosti v težavah in potrebujejo pomoč humanitarne organizacije, kot je Rdeči križ Slovenije. Želimo si torej, da bi v naši družbi imeli čim manj socialno ogroženih ljudi. Seveda bo Rdeči križ Slovenije še vedno izvajal prostovoljno delo na področju tako humanitarnih dejavnosti kot tudi socialnih dejavnosti, vendar kljub vsemu stiske socialno ranljivih skupin, med katere sodijo starejši in enočlanske družine, so precejšnje in v danem trenutku bi težko rekli, da tega ni. Preprosto, če imamo 110 tisoč prejemnikov pomoči in če je med njimi 19 % starejših od 65 let, potem si verjetno predstavljate, da to še vedno predstavlja težavo za naše državljanke in državljane. Ob tej priložnosti pa naj poudarim, spoštovani prisotni, da bi bili zelo veseli, da bi se v tej smeri podprl še en moment prebivalstva. Čeprav majčkeno odstopam s stavkom od področja, o katerem govorimo, tudi z ministrstvom smo že dostikrat o tem govorili in premik se je naredil, moramo reči, ko gre za delovno kategorijo zaposlenih socialno ogroženih. Gre za tako imenovani plačni razred J in za to skupino, za katero ugotavljamo na Rdečem križu Slovenije, da se nekako v okviru evropskih Rdečih križev skoraj ne soočajo s tem, da bi bil nekdo zaposlen, pa bil socialno ogrožen. Ali je nezaposlen, ali je bolan, in tako dalje. To je v bistvu skoraj unikum Evrope, da imamo kaj takega v naši državi. Mogoče je ta zadeva v drugih državah drugače urejena oziroma je ne prikazujejo ali ne predstavljajo. Tudi to dopuščamo, tako da si ne delamo v tej smeri utvar, mi pa o tem realno govorimo. Vesela sem, da ta cenjeni visoki zbor ima posluh za socialno ogrožene in ranljive skupine prebivalstva in v Rdečem križu Slovenije se bomo prostovoljke in prostovoljci še naprej trudili, da v tej smeri tudi s prostovoljnim delom pomagamo. Bi pa mogoče imeli enako prošnjo. Ko razdeljujemo pakete hrane, ko pomagamo, izvajamo to delo v okviru FIHA prejmemo določena sredstva sicer pa je tudi to razdeljevanje in vse te zadeve v okviru območnih združenj, ko so ljudje pomoči združen po eden ponavadi sekretar, sekretarka, zaposleni sicer se to opravlja, za to se ne prejema neko plačilo. Govorim o tem zato, da je ta občutek resnično, da tukaj gre za prostovoljsko delo in ljudem, ki to počnejo se iskreno tudi ob tej priložnosti zahvaljujem.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Besedo dajem gospe Plečnikovi.

Izvolite.

Hvala.

Še enkrat, vsi lepo pozdravljeni - predsedstvo in vsi prisotni!

Moram pa reči, da me je, kar malo prizadelo, ker je na našo humanitarno organizacijo morala opomniti gospa iz Rdečega križa gospa Renata, ker je naša gospa Dimic pozabila na nas. Tudi mi smo humanitarna organizacija tudi pri nas 3500 prostovoljcev imamo. Moram reči, da smo zelo ponosni na to, da smo dobili tudi lansko leto priznanje Državljan Evrope ravno za to opravljeno delo. Hvala vsem, ki nam pomagate. Predvsem to gre na ministrico, na gospo iz Rdečega križa, da nas je pač izpostavila. Mislim, da nekateri od vas pa poznate to našo pomoč na terenu, ki jo delimo, ampak ne bom tako na široko povedala kot je gospa iz Rdečega križa, ampak toliko na kratko, da bi vas opomnila, da tudi mi pomagamo našim ljudem. Ampak izpostavila bi pa predvsem to, kar je spet dnevni red, kar bom rekla. Pri nas je takole, je zelo dosti teh ljudi, ki živijo kot v samostojnih gospodinjstvih, ker imamo ogromno udov in je odvisno od pokrajine. Moram reči od pokrajine do pokrajine so te gospe in gospodje, ki ostajajo sami je tako, da imamo od 30 tudi do 48 % se jih pojavlja med njimi, ki nimajo sredstev več za preživetje, zaradi tega, ker - moram reči - tudi ti naši ljudje, naših članov, ki jih imamo preko 200 tisoč je tako, da jih je skoraj 60 % lastnikov nepremičnin in stanovanj in hiš. Ravno pri teh ljudeh, pri smrti bilo katerega ali moža ali žene, tako kot je gospa Dimičeva izpostavila dogaja to, da ne glede na lepe pokojnine tudi pri 700 evrov, 1400 evrov, ampak 700 evrov je zavarovanje, je eno, drugo in tretje, je bolezen, ki nastopa. Moram reči, da se mi s tem dnevno srečujemo. Dnevno nas kličejo kaj bi naredili, kaj storiti. Ne glede na tisto pomoč, ki jo ponujamo ne vemo kaj odgovoriti v tem slučaju, ker dejansko sredstev pa mi nimamo, da bi jih razdeljevali. Zato, kaj bi bilo tukaj za narediti? Mi nimamo zaenkrat, mi ravno delamo analizo po vseh območjih Slovenije, da bomo prišli dokončno do teh podatkov, ker polovico imamo narejenih in s to polovico jaz tukaj razpolagam drugo pa ne. Želimo, da bi se za te ljudi nekaj naredilo. Moramo pa vedeti, da lahko govorimo o čustveni navezanosti ali kakorkoli, da Slovenci smo pa izredno navezani na svoje nepremičnine in je velik problem, da bi kamorkoli šli. Cena kot veste je pa v domovih upokojencev se giblje, če si ti vitalen in lahko živiš tam je minimalna cena okoli 600 evrov in kaj, potem naprej. To je res za razmisliti. Podpiramo pobudo samo res pa je tako kot pravi gospa ministrica, da po eni strani zniževati prispevke po drugi strani pa dodajati to pa ne bo šlo. Niste v zavidljivem položaju. Dejansko nekaj bi bilo dobro za narediti, ampak vam povem, da glede na situacijo tudi mi nimamo glih konkretnega predloga.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Kolegice in kolegi, odpiram razpravo.

Najprej pa predlagateljica Iva.

Izvolite.

Hvala lepa.

Se opravičujem gospe iz ZDUS res je, ampak niso pozabili na vas, smo vas tudi povabili in poznam vaš program Starejši za starejše, ki mislim, da še v posebej v mestih in tudi na podeželju zelo dobro in zelo koristno, da spremljate druge drugega in podpiram. Se pa opravičujem, da nisem omenila, ampak bolj sem šla Rdeči križ in Karitas, ker imajo direkten stik z ljudmi, ker razpolagajo s hrano in jo delijo in hodijo tudi do domov in tudi v hodite tudi vaši prostovoljci so.

Slovenija je socialna država, saj imamo to zapisano v Ustavi tako kot sem povedala in si želim, da bi Slovenija to tudi ostala, vendar socialna in pravična do vseh, do vseh. Samo to je moja želja in zato je tudi današnji sklic bil. Tudi do tisti, ki dejansko ne morejo ali ne znajo najti pot iz neke dolgotrajne socialne izključenosti. Zato sem tudi rekla, imam in tudi moj, če ste prebrali naš sklic temelji tudi precej na področju vdovskih pokojnin, tam nastaja velik problem. Veliko ljudi se obrne in pove, da je težava na tem področju, ker je tako, da če si mlad vdovec nič ne dobiš, ker je to tudi omejeno, ampak če pa nekdo plačuje skupaj… Jaz nimam argumenta, 80 let plačujeva, sva plačevala in potem se je zgodila nesreča in ga je nekdo zbil in že tri leta bijejo bitko na sodišču, da bi prišli do nekih odškodnin in se s 500 evrov pokojnine, 565 evri pokojnine in še vseeno neki kredit za hišo, ki sta jo z možem pred 10 leti začela graditi je žalostno. Gospa ta, ki se je tudi obrnila na mene in še več, ki se jih je obrnilo na mene, različne zgodba poleg tega, da so še bolni in jih še pri zdravstvenem se jih dotakne, ko morajo doplačevati za določena zdravila itd… Zadeve so na tem področju težke. Mogoče za te ljudi, ki so tako socialno izključeni, da ne morejo iti niti na neki bom rekla upokojenski izlet za 30 evrov na mesec je to še hujša izključenost, o tem je govorila gospa Brunskole. To so ti primeri, ki nekako ubijajo starejše.

Spoštovana ministrica, že na prejšnjem odboru ste govorili o socialni pravičnosti oziroma - kako se že reče - socialna pravičnost mednarodni. Ste rekli, da sicer slovenske države ne moremo dati v mednarodne kontekste, ampak smo pa govorili o socialni pravičnosti, res je, o socialni pravičnosti smo govorili. Sem pregledala, da govori o tej temi poročilo Evropske unije in indeksu, ampak ta socialna pravičnost kolikor sem jaz razumela se računa na večih nivojih in je skupek nabora revščine, izobraževanja, trga dela, zdravja, generacijske enakosti, socialne kohezije in nediskriminacije se pravi več faktorje to dela. Jaz sem šla določene pogledati nekje smo precej slabi, moram reči, sicer trg dela smo med slabšimi, ampak smo v zadnje letu dveh ga izboljšali za 2 %, sem šla to pogledati. To je eden splet okoliščin, ki pa dejansko ne pokaže in to, kar pa pokažejo tudi vaši podatki Ministrstva za delo. Kateri so tisti socialni problemi in kako se pri njih revščina poglablja in to so enočlanska gospodinjstva v naši državi. Želja je, da se zadeve na tem nivoju odprejo.

Bilo je rečeno, da v bistvu visok minimalni dohodek, da mogoče nismo proti. Jaz moram povedati, da v Novi Sloveniji nismo bili nikoli za dvig minimalnega dohodka, je pa res, da smo predlagali svojega takega, ki se nam je zdel še najbolj pravičen do vseh tudi znotraj Ekonomsko-socialnega sveta vseh. To je bila v sklopu naše mini davčne reforme kako naj bi se minimalni dohodki, minimalna plača za 50 evrov dvignila. Zdi se mi, da v začaranem krogu, v katerem smo, ko govorimo o takem velikem številu minimalnih plač v Sloveniji lahko pričakujemo veliko minimalnih pokojnin in da smo v nekem začaranem krogu, kjer dejansko neke poti navzven ni, če se bomo vrteli v tem, če se ne odločimo, da bomo nekaj morali dejansko narediti. Naša želja je, da se to naredi tako, da se nikogar ne izloča ali pa nikogar preveč ne obremenjuje. Verjetno imamo z vami drugačen pogled pa vendarle vsi želimo v tej državi ljudem pomagati do boljše blaginje, do lažjega preživljanja tudi starosti. Starost ni lahka, starost je tudi težka, ker prinaša s seboj še kakšne druge obveznosti in težave. Zdi se mi, da iz tega vidika nismo želeli tudi naš sklep ne gre, da pričakujemo, da bo ministrstvo pripravljalo neke rešitve v enem mesecu ali v dveh, ampak smo dali možnost pol leta, da vendarle pogledamo kaj lahko naredimo za naslednje leto, na kakšen način se bomo lotili reševanja teh enočlanskih družin, še enkrat poudarjam, tudi vdovskih pokojnine, ker se res počutijo ljudje, da so na neki način ogoljufani, ker so zavestno delali, pripadali in potem dobijo, ja, 15 % je odmerni količnik od nadomestila pa vendarle mislim, da si vseeno, če so toliko vložili v državo, ki je zaslužila.