Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 29. redno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržane in se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke: Jelka Godec, Violeta Tomić in Ljudmila Novak. Violeto Tomić nadomešča dr. Matej T. Vatovec, Janjo Slugo pa dr. Jasna Murgel.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka - Poročila o delovanju nadzornega sveta RTV Slovenija v letu 2017,

2. točka - razno.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom seje je določen takšen kot je bil predlagan s sklicem.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE POROČILO O DELOVANJU NADZORNEGA SVETA RTV SLOVENIJA V LETU 2017.

K tej točki sem vabil Ministrstvo za kulturo, Državni svet, generalnega direktorja javnega zavoda RTV Slovenija, predsednika programskega sveta javnega zavoda RTV Slovenija in predsednika nadzornega sveta javnega zavoda RTV Slovenija. Dodatno pa sem vabil še nacionalni svet za kulturo, predsednika nadzornega sveta javnega zavoda RTV Slovenija v novem mandatu in namestnico predsednika nadzornega sveta javnega zavoda RTV Slovenija.

Besedo dajem dosedanjemu predsedniku nadzornega sveta gospodu Petru Grašku, če se bo pa novi predsednik želel oglasiti bo tudi on dobil besedo. Preden dam besedo gospodu Grašku naj še sporočim, da Saša Tabakovića nadomešča dr. Mitja Horvat.

Izvolite, gospod Grašek.

Hvala lepa.

Jaz bom poskušal bolj v telegrafski obliki vas seznaniti ali pa peljati skozi to, kar je nadzorni svet v prejšnjem sklicu se pravi do 28. januarja počel. V gradivih smo vam dali podrobno dokumentacijo o delovanju vključno s sprejetimi sklepi in seveda sem odprt na vsa vprašanja.

Nadzorni svet je v letu 2017 deloval v okviru svojih pristojnosti, ki jih določa Zakon o RTV Slovenija in statut javnega zavoda RTV Slovenija s tem, da je nadzorni svet pristojen za nadziranje zakonitosti in gospodarnosti poslovanja. Za vse ostale zadeve je pristojen programski svet tudi predsednik programskega sveta gospod Baškovič je prisoten med nami se pravi vključno s kadrovsko funkcijo ali z imenovanjem generalnega direktorja pristojen programski svet, toliko samo v pojasnilo. Nadzorni svet ima 11 članov. Imel je 12 sej v letu 2017. Vse seje so bile sklepčne. Zelo pomembno je sodelovanje pač po mojem mnenju sodelovanje med programskim in nadzornem svetu vsaj na ravni obveščanja in koordiniranja. Seveda ne gre za neko enoumje, ker se tudi pristojnosti različne, vendar sva s prejšnjim predsednikom programskega sveta in s sedanjim uveljavila prakso, da se vzajemno udeležujeva seje, se pravi, predsednik programskega se udeležuje sej nadzornega in predsednik nadzornega programskega sveta. S tem mislim, da smo kolikor se je pač dalo v tem statutarnem okviru pač optimirali delovanje. Nadzorni svet je imel štiri odbore, petnajst seje - vse seje so bile sklepčne. Odbori so Odbor za ekonomijo, Odbor za investicije, Odbor za kadrovske pravne zadeve in Odbor za trženje. Odbori so strokovno pregledali gradiva in zadeve, ki jih je, potem in pač dajali tudi predloge nadzornemu svetu za sklepanje. V letu 2017 je bilo delovanje nadzornega sveta osredotočene na najprej sprejemanje revidiranega letnega poročila o poslovanju v letu 2016, finančnih načrtov za sprejemanje finančnih načrtov za 2017 in 2018. Tukaj moram pojasniti, da se sprejemanje finančnega načrta za leto 2017 zamaknilo v letu 2017, zaradi tega, ker je pač trajalo nekaj časa, da je vodstvo naredilo finančni načrt tako kot je nadzorni svet zahteval in sicer predvsem, da je uskladil vse efekte, ki so bili znani koncem decembra 2016. Efekte pogajanj Vlade s sindikati javnega sektorja se pravi povečanje stroškov dela predvsem in pa izpad prihodka, zaradi tega, ker se je pač komercialnih televizij odločilo, da ne bodo več predvajali svojih programov preko multipleksa RTV Slovenija in je to pač pomenilo neki izpadek prihodka in seveda za leto 2018.

Spremljali smo seveda zakonitost gospodarnost poslovanja, izvajanje finančnega načrta tekoče pa vsako mesečno za leto 2017. Spremljali smo tudi izvajanje strateškega reševanja problematike honorarnih sodelavcev, tukaj nismo bili uspešni, tukaj moram reči, da smo zaslužili oceno ena vsi skupaj v načelu z upravo. Žal nadzorni svet nima izvršilne moči, da bi bolj odločno ukrepal razen, da opozarja, zahteva, prosi, moleduje, vendar zadeva se pelje naprej in bom kasneje pač par besed o tem povedal, ker je to centralni program tega RTV Slovenija, se pravi, neobvladovanje, nezadržno, nerazumno povečevanje stroškov dela in ogroža sam obstoj tega zavoda, če mene vprašate. Ukvarjali smo se tudi s spremljanjem in nadgradnji notranjih kontrol, tukaj smo pač nekaj napredka naredili. Sedaj bom po točkah šel tega, kar sem sedaj omenil.

Letno poročilo za 2016. / nerazumljivo/ je pač izdal revizorsko poročilo brez pridržka, ni bilo nekih večjih nepravilnosti in tudi ni bilo pisma vodstvu, se pravi, dosti formalno. Prihodki iz poslovanja v letu 2016 so znašali 118,6 milijonov evrov. Od tega levji delež iz javnih sredstev se pravi prispevka tega, kar pač vsi naročniki električne energije v Sloveniji plačujemo, od tega je bilo 94,2 milijona evrov. 12,8 milijonov je bilo prihodkov iz oglaševanje, 9,4 milijonov iz komercialnih prihodkov in 1,7 milijonov iz raznih sofinanciranj. Izguba iz poslovanja v letu 2016 je znašala 2,7 milijona evrov je bila tako kot je praksa pač žal zadnjih 10 let in več v RTV pokrita s prodajo 3,7 milijonov finančnih prihodkov. Tukaj bi poudaril, da se bom osredotočil samo na izide iz poslovanja, ker vse ostalo – se pravi, prodaja finančnih naložb – samo izkrivlja sliko in dela sliko mnogo lepšo, kot je v resnici. Mislim, da je prav, da ustanovitelj ve, pri čem je in kako resna je problematika v RTV Slovenija, zato ker ta, če temu lahko rečem malo ironično, poslovni model se bo izpel iz enostavnega razloga, ker finančnih naložb ni več dovolj, da bi pokrivali več kot dve leti, maksimum. Tam okoli med 15 in 18 milijonov evrov je še teh finančnih naložb in te je potrebno izredno skrbno porabiti, zato da se ta javni zavod usposobi, da se živi iz prihodkov, ki jih ustvari iz rednega poslovanja, ker drugače bo konec.

Končni rezultat je bila izguba 192 tisoč evrov. Stroški dela v letu 2016, poudarjam te, ker so največji in najbolj problematični, vse ostalo je v nekih dosti normalnih okvirjih, so znašali 72,9 milijonov evrov, od tega 62,4 milijonov evrov od redno zaposlenih in 10,5 milijonov evrov od zunanjih sodelavcev. V strukturi vseh stroškov so bili stroški dela 58 % in do letošnjega leta so narastli na že 63 %, ampak o tem bom še kasneje kaj povedal. Skratka, to je pač postavka, ki nažira ta RTV Slovenija in nelogičnost, na katero je nadzorni svet iz leta v leto spraševal, zahteval, moledoval, prosil, pozival vodstvo. Če je že tako velik korpus zaposlenih in gre toliko, zakaj gre toliko za zunanje sodelavce? Vedno je bil odgovor, da pač ti niso tako kreativni, kar pomeni, da ni problem samo v številu zaposlenih in izdatkih, ampak da očitno tudi struktura zaposlenih ni optimalna. Toliko bi o 2016.

Potem prehajam na finančni načrt za leto 2017 … Načrt je bil na prihodkovni strani 118 milijonov evrov, dejanska realizacija - to mislim, da je bilo pred enim ali dvema dnevoma, mogoče bo sedanji predsednik tukaj povedal kaj več, jaz sem se samo informiral, kakšna je bila realizacija – je bila višja, je bila 119,5 milijonov. Se pravi, 118 milijonov prihodkov je bilo načrtovanih za 2017, dejansko jih je bilo 119,5 milijonov. Največja rast je več kot milijon iz prispevka, se pravi javna sredstva, nekaj malega napredka pa je bilo tudi pri sofinanciranju in komercialnih prihodkih. Levji delež je pač iz več izterjanih prispevkov. Izguba poslovanja je bila za 2017 načrtovana v višini 565 tisoč evrov, pokrivala se je iz finančnih prihodkov v višini 1,2 milijona evrov, s tem, da je nadzorni svet prepovedal oziroma ni odobril prodaje finančnih naložb, ampak je teh 1,2 milijona samo iz naslova dividend teh delnic Eutelsata (?) in pa obresti obveznic Republike Slovenije. Se pravi, prodanih naložb v letu 2017 ni bilo, gre samo za prihodke, ki jih te naložbe v obliki dividend in obresti generirajo. Za stroške dela je bilo načrtovanih 71 milijonov, realizacija pa je bila 73,8 milijonov. Se pravi, 2,8 milijonov več je bilo porabljeno za stroške dela, kot je bilo že itak dosti, bi rekel, razkošno in radodarno načrtovano. Se pravi, to je tista potrditev, da obvladovanja stroškov dela ni in da se ne držijo načrtov in da je zadeva dejansko zastrašujoča. S tem smo v zavodu pridelali ali pa priplezali v strukturi vseh stroškov na 61 %, v letu 2016, da vas spomnim, je bilo 58 %, strošek dela – govorim o redno zaposlenih in zunanjih sodelavcih -, v letu 2017 pa se je prišlo na 61 %.

Prehajam zdaj še na finančni načrt za leto 2018. Tudi tukaj smo porabili precej časa, kar lahko vidite iz sklepov, dokumentacije, in tako naprej. Na nek način smo sicer s težkim srcem, ampak predvsem zato, da naslednjemu sklicu nadzornega sveta na nek način ne otežimo dela, sprejeli sklep, da sicer potrjujemo ta finančni načrt s celim kupom zadev, ki smo jih naložili, da jih mora vodstvo realizirati, ker jih tekom leta ni, kljub temu da so bili roki postavljeni tudi iz strani vodstva. To lahko vidite iz dokumentacije. Na nek način smo sprejeli, sicer pogojni, sklep in bom potem, malo kasneje v nadaljevanju povedal, katere so tiste zadeve, ki se nam zdijo tako pomembne, da smo jih pogojevali s tem, da se lahko potrdi ta finančni načrt. Prihodki iz poslovanja so načrtovani za letošnje leto 119,5 milijonov, izguba iz poslovanja 2,8 milijonov. Se pravi, po enem krajšem predahu leta 2017, ko je bila manjša izguba, smo zdaj že presegli izgubo ali pa vsaj načrtovano presegli realizirano v 2016. Se pravi, 2,8 milijonov naj bi bila ta izguba. Končni rezultat naj bi bila izguba – govorim vsaj iz poslovanja – 2,4 milijonov evrov. Stroški dela so načrtovani v višini 75,2 milijona in bi predstavljali okoli 63 % vseh stroškov. Se pravi, spet več, kot je v preteklem letu. In sicer, redno zaposlenih 69 milijonov in 6,2 zunanji sodelavci. To je na kratko.

Zdaj pa bi se osredotočil predvsem konstruktivno, kaj so največji izzivi in kaj so naloge, da se po mnenju tega nadzornega sveta ta zavod izvije iz te situacije. In sicer, največji nerešeni izzivi za zagotovitev vzdržnega finančnega poslovanja v prihodnjih letih so … Prvič, hitro in pomembno znižanje in nato strogo obvladovanje vseh stroškov dela in preprečitev ponovitve sedanjega stanja nezadržnega naraščanja vseh stroškov dela, ki bodo v strukturi vseh načrtovanih odhodkov v letu 2018 predstavljali 63 % vseh stroškov in so za konec leta 2017 za 2,3 milijone presegli načrtovanje. Drugič, prekinitev dosedanje dolgoletne prakse pokrivanja finančnega primanjkljaja s prodajo finančnih naložb, saj je vrednost finančnih naložb konec leta 2017 le še okoli 18 milijonov evrov - ta vrednost niha glede na to, kako niha vrednost tečaja delnic Eutelsata -, kar bi brez sanacije poslovanja in ob posledični predpostavki porabe 7,2 milijona finančnih naložb za leto 2018, kot je bil pač prvi predlog vodstva, zadostovalo za največ dve leti takšnega poslovanja. Tretjič, prioritetna poraba dela preostalih finančnih naložb za izvedbo potrebnih sanacijskih ukrepov - res sanacijskih ukrepov, tukaj mislim, da je vsaka druga terminologija napačna – in projektov z dolgoročnim razvojnim potencialom za zagotovitev uravnoteženega poslovanja in pokrivanja vseh odhodkov s prihodki iz rednega poslovanja. Ti prihodki iz rednega poslovanja so prispevek (to so ta javna sredstva, ki jih vsi plačujemo) in prihodki iz oglaševanja in ostali komercialni prihodki. Naslednja, četrta zadeva, upravičiti financiranje z javnimi sredstvi preko prispevka s kakovostnimi, konkurenčnimi programi radia in televizije z ustrezno poslušanostjo in gledanostjo preko vseh razpoložljivih sodobnih tehnologij in pomladitvijo poslušalstva in gledalstva. Pač, vsi podatki kažejo, da je glavnina ali pa najbolj zvesti del poslušalstva in gledalstva predvsem starejših, tam od 55 let in navzgor. Čeprav, napori se v to vlagajo, da je pač treba pospešiti tudi približevanje skozi moderne tehnologije vseh programov tudi mlajšim generacijam, kar je pomembno že iz poslanstva, ki ga definira zakon, in pa tudi zaradi prihodkov iz oglaševanja, ker bazirajo na gledanosti, poslušanosti, in tako naprej. Nadzorni svet je tako kot v preteklih letih prejšnjega mandata tudi v letu 2017 naložil generalnemu direktorju, da sprejme vse potrebne ukrepe o racionalizaciji, optimizaciji za zagotovitev uravnoteženega poslovnega izida in denarnega toka v naslednjih letih brez dosedanje dolgotrajne prakse vsakoletne večmilijonske porabe finančnih naložb. Nadzorni svet je generalnemu direktorju tudi svetoval, da kot strokovno podlago za izvedbo te sanacije in potrebne optimizacije v sodelovanju z vsemi deležniki takoj začne izvajati projekt prenove vseh poslovnih in produkcijskih procesov RTV Slovenija. To se mi zdi bistveno. To smo že prejšnjega generalnega direktorja… Sicer, v dokumentih imamo, narejenega je bilo na to temo bore malo, vendar brez tega se dejansko ne bo dalo narediti nič pametnega. Treba je dejansko posodobiti vse te poslovno-produkcijske procese, ki potekajo tako, kot potekajo od pamtiveka v tej hiši. Tehnologije so se posodobile, vse je drugače in se je dejansko treba tukaj projekta resno lotiti, narediti. Zavod ima srečo, da je še denar, če ne bo porabljen za kaj drugega, se pravi za pokrivanje izgub ali pa za gradnjo kakšnih hiš in mislim, da bi ga bilo potrebno ali pa najbolje porabiti za to, da se zavod usposobi, da se živi sam, čeprav ni nobenih garancij, da bo prispevek tako visok, kot je zdaj. Mislim, da mnogi v vodstvu nekako iluzorno menijo, da se bo prispevek zviševal. Jaz v to osebno dvomim in vedno smo pozivali vodstvo, naj se usposobi za to, da živi z manj, ne z več prispevka in aktivira vse notranje rezerve, ki definitivno so.

Tukaj pa bi naštel nekaj teh neizvršenih, pomembnih nalog generalnega direktorja - bivšega, sedanjega - in sploh vodstva zavoda. Prva zadeva, tudi zaradi česar smo imeli težavo s sprejemom poslovnega načrta za 2018, je izdelava vzdržnega strateško-operativnega načrta in razvoja RTV Slovenija za obdobje 2018-2022. To je eden ključnih dokumentov, ki bo moral pokazati, kako se bo vse to, kar sem malo prej omenil, izvedlo. Tega dokumenta še ni, roki so potekli večkrat, enostavno ga ni, zato smo to tudi vključili v ta sklep, kjer smo potrdili finančni načrt za 2018, da je to predpogoj, da se to izvrši. Naslednja zadeva, pri načrtovanju morajo narediti več napora, da bodo te programsko-produkcijski in finančni načrti in njihova izvedba brez večjih odstopanj. Tukaj ne gre za atomsko tehniko, tukaj je dosti standardnih parametrov, ki jih mora vodstvo obvladovati, in mislim, da so tudi predvidljivi. Vidimo pa, glede na to pač nekajletno prakso, da se praviloma pri izvedbi pojavijo kar pomembna odstopanja. To najpomembnejše pri stroških dela sem že večkrat omenil. Potem, izvedba prenove vseh poslovno-produkcijskih procesov ter na podlagi tega definiranje potreb po profilu, se pravi struktura, sploh kakšne kadre rabijo - če je treba jemati toliko zunanjih, potem je nekaj z notranjimi, ne bom rekel narobe, ampak ni prava struktura; ali jih je treba prešolati, ali jih je treba nadomestiti z nekaterimi drugimi, nekaj je pač treba ukreniti, ne samo čakati – in številu kadrov ter reorganizacija in sistematizacija delovnih mest ter racionalizacija in optimizacija poslovanja. Potem, zelo bistveno, izdelava normativov za vse kategorije zaposlenih. Tega ni. Tudi moledujemo, ne vem kolikokrat smo to že, iz seje v sejo se ponavljamo, ampak zaenkrat teh normativov ni, so pa potrebni. Potem, izvedba projekta izboljšanja organizacijske klime in motiviranosti zaposlenih. Mi smo že predlani, mislim, da sem že na zadnjem poročanju omenil, dobili eno poročilo in je pač porazno. V bistvu aktivno nezainteresiranih je več kot 80 % zaposlenih. To je raziskava, ki jo je interna služba RTV Slovenija naredila. Se pravi, demotivirani ljudje. Ni vse v denarju, je treba tudi druge načine pozitivne motivacije ali pa začeti delati na tem, brez tega kakovosti ali pa napredka ne bo. Potem, komunikacija … Izboljšati je treba komunikacijo z notranjimi in zunanjimi javnostmi. To je tisto, kovačeva kobila je bosa. Ampak dejansko, problem je v komuniciranju, ne samo znotraj recimo centra tukaj v Ljubljani, še posebej med RTV Slovenija Ljubljana, Maribor, Koper, kot da bi bile to različne države. Iz slabe komunikacije potem izhaja tudi slab izkoristek vseh resursov, ki jih je nekje več, kot jih rabijo, nekje jih primanjkuje. Skratka, tukaj je kar precej notranjih rezerv. Potem, izvedba projekta porazdeljevanja stroškov po oddajah, programu. Nekaj malega je bilo narejeno. Po domače povedano, to je projekt, ki mora definirati lastno ceno. Vsak proizvajalec točno ve, kaj je lastna cena njegova proizvoda. Tukaj nekje so neki zametki tega, vendar to ni do konca narejeno v radiu, nekaj, malo več je na televiziji, ampak to je tudi ena od osnovnih zadev, da veš, koliko te minuta programa, ne vem, športnega, kulturnega, in tako naprej, sploh stane in kakšna je struktura stroškov in kje so rezerve. Raziskati sume korupcijskih tveganj, nasprotovanja interesov, za kar je nadzorni svet predlagal generalnemu direktorju, da se opravi notranja revizija. To, mislim da, je v teku. Potem vnos protikorupcijske klavzule v vse pogodbe, ki jih sklepa RTV Slovenija. V precej jih je, v, ne vem, 20 % pa tega ni. No, to smo pozvali, da se povsod vnese notri. In potem tudi pisna zaveza vseh zaposlenih v RTV Slovenija, da sporočajo morebitne konflikte interesov. Vodstvo se mora po našem mnenju osredotočati na izvajanje poslanstva in nalog, ki jih določa Zakon o RTV Slovenija, ob sočasnem izvajanju projektov povečane učinkovitosti in kakovosti delovanja RTV Slovenija, kar vključuje tudi povečanje izkoristka in produktivnosti vseh razpoložljivih kadrovskih in tehničnih resursov RTV Slovenija na vseh geografskih lokacijah. Se pravi, ne samo to, kar je v Ljubljani, ampak tudi Koper in Maribor. Potem, izvajanje le tistih tržnih dejavnosti, ki s tržnimi prihodki pokrivajo vsaj svoje stroške. Naslednje, prioritetno vlaganje prihodkov finančnih naložb v dejavnosti, ki bodo pomagale zagotoviti vzdržno poslovanje, splošno vzdržne tržne in sposobnost vzdržati tržne pritiske konkurence in predlagati ustanovitelju optimalen in vzdržen nabor programov in nalog RTV Slovenija, ki se financirajo iz javnih sredstev. Morda je tega nekaj preveč, ampak tukaj mora vodstvo dati predlog ustanovitelju, na katere zadeve omejiti. Ena zadeva, čisto taka operativna, ki je sicer opredeljena s statutom – učinkovitost bi sigurno povečali, če bi imeli en organ, ne dveh. To moram reči, da se podvoji tudi obremenitev vodstva z delom nadzornega in programskega sveta. Če že to ne, kar je verjetno težje, ker bi bilo potrebno menjati tudi zakon in potem statut, da bi vsaj pri sprejemanju finančnega načrta zaporedje malo obrnili. Sedanja situacija je taka, da programski svet obravnava programsko-produkcijski načrt in finančni načrt. O finančnem načrtu odloča nadzorni svet na podlagi mnenja programskega sveta, kar ustvarja po »defaultu« nek možen konflikt in meni se zdi bolj logično, da bi najprej nadzorni svet sprejel finančni okvir, se pravi finančni načrt (»toliko je denarja«) in programski potem odloča, kaj s tem denarjem narediti. Ker sicer prihaja do situacij, kakršno smo imeli zdaj, ko je dal programski svet pozitivno mnenje, mi pa nismo želeli potrditi rebalansa tega finančnega načrta za 2017 iz enostavnega razloga, ker smo smatrali, da ni potrebno in bi dejansko dali samo recimo pokritje za preseganje 2,8 milijonov stroškov dela. Drugih vsebinskih razlogov nismo videli. In potem je VOSU(?) v dvomu, ali je to zakonito ali ni zakonito, čeprav sta tudi jasno, da v bistvu ni obvezujoče mnenje programskega sveta za nadzorni svet glede finančnega načrta. Toliko na kratko. Hvala.

Želi besedo sedanji predsednik ali kasneje? Izvolite gospod Grah(?).

Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Jaz bi mogoče, če se strinjate zelo zelo na kratko samo v bistvu se navezal ne to, kar je pač tudi gospod Grašek že predstavil. Tukaj bi opozoril, da v bistvu nadzorni svet je od 27. 1. letos v novi sestavi, ker smo pač takrat menjali mandate in takrat je pač prenehal mandat preteklemu sklicu. Od takrat je pač nov sklic od katerega je pač večina članov v novih. Mi smo imeli prvo sejo nadzornega sveta v tej novi sestavi dne 14. februarja. Na tej seji smo v bistvu se seznanili z, recimo temu, problematiko RTV Slovenija, ki jo bo pač nadzorni svet seveda v tej sestavi spremljal naslednja 4 leta. In na tej seji smo tudi izvolili organe nadzornega sveta. Na drugi seji, ki pa je bila ta torek, se pravi 27. februarja, je pa v bistvu nadzorni svet že sprejel letno poročilo za leto 2017 glede na zakonski rok za poročanje, ki je v bistvu bil včeraj. Hkrati smo tudi mi že oblikovali odbore. Kot je gospod Grašek omenil, tudi v tem mandatu bo nadzorni svet imel štiri odbore, ki bodo pozorno spremljali posamezne zadeve, ki spadajo pač v njihov delokrog delovanja. To, kar je v bistvu gospod Grašek izpostavil kot nekako nerealizirane naloge, tukaj je v bistvu tudi nekako moja iztočnica za naprej. Želeli smo opozoriti, da na tretji seji nadzornega sveta, ki bo 31. marca, se pravi čez tri tedne, bo v bistvu nadzorni svet opravil pregled nerealiziranih sklepov prejšnjega mandata in v bistvu velik del tega, kar je gospod Grašek omenil, pač, se bo takrat, v bistvu novi nadzorni svet s tem seznanil in tudi potem oblikoval neka stališča in tudi že časovnico za naprej oziroma za obravnavo v prihodnje. Tukaj je pač vse, to, kar je gospod Grašek omenil, je tukaj nekako se bo pregledalo in tudi neko stališče do tega zavzelo.

Sedaj to, kar je tudi gospod Grašek omenil, glede samega sprejemanja finančnega načrta za leto 2018, takrat je nadzorni svet sprejel, kar je sicer zelo lepo opisano tudi v poročilu, je sprejel določene sklepe in s tem naložil vodstvu predložitev določenih dokumentov, predvsem strateško pomembnih dokumentov za katere so v bistvu roki že večkrat bili oziroma se iztekli v preteklem mandatu. Te dokumente bo obravnaval tudi nadzorni svet na tretji seji, ki bo sedaj 21. marca. Predvsem pričakujemo tukaj strateško / nerazumljivo/ načrt za leto 2018 do leta 2022 in potem še parcialno strategijo z vidika kadrovskega področja, investicij. V bistvu tukaj bomo dejansko do 15. marca nekako bi morali imeti te dokumente v gradivu in potem bo nadzorni svet to obravnaval in jaz upam, da tudi že določene sklepe glede tega sprejel.

Če bi tukaj na tem mestu zaključil, pač, tukaj je pač precej velika, mislim, ta nov nadzorni svet je začel z delom, se mi zdi, precej hitro. Te interne zadeve smo tudi v bistvu pri oblikovanj odborov smo zelo hitro tudi glede na dosedanjo prakso izvedli in smo v bistvu pripravljeni pač na to, da te nerealizirane sklepe, ki jih je pač tudi gospod Grašek omenil kot največje izzive vodstva in tudi nadzornega sveta v tem novem mandatu, da to mi promptno spremljamo in se do tega opredeljujemo. Hvala lepa.

Obveščam vsa, da Anito Koleša nadomešča poslanec Ivan Predlog.

Sedaj pa sprašujem generalnega direktorja Kadunca če želi besedo? Izvolite.

Hvala. Lepo pozdravljeni še z moje strani. Ko se bere to poročilo se zdi, kot da je na RTV pravzaprav skoraj vse narobe. Moram reči, da veliko stvari je res problematičnih, ampak predvsem s tega vidika, ker RTV Slovenija je šel v preteklosti skozi neko fazo, ki vedno povzroči težave. Od leta 2010 je v povprečju RTV Slovenija imel prihodkov 6,3, 6,6 iz, da rečem tako, izven sistemskih virov in na tem nivoju seveda se je tudi oblikovala potrošnja, potrošnja beri program. V zadnjem času / nerazumljivo/ so se te prodaje teh naložb, ki pa so bile vedno načrtovane za izvedbo programov, da se razumemo. To ni bilo za pokrivanje izgube, ampak zato, da so se finančni načrti uskladili s programskimi načrti. To se pravi, ni šlo za prodajo zato, da bi se izguba pokrila, ampak zato, da bi se razvilo tisti program, ki se je zamislil, da ga RTV potrebuje. In ta denar je bil na razpolago, tudi predstavnika družbe, to je Vlade, ni toliko skrbelo ali bo imel RTV iz samega prispevka dosti denarja za svoje delovanje. Seveda ker se pa to sedaj zmanjšuje, ker se je prodala osnova, se pravi glavnica, niso se živeli samo od obresti, smo pa sedaj prišli do tega, da v letu 2017 je prvo leto po 2005, ko tega nismo prodali niti za en evro. In zaradi tega, kljub zmanjševanju stroškov na vseh nivojih, razen pri plačah v lanskem letu, je RTV imel sedaj velike težave. Glavne težave so v bistvu nastopile v tistem trenutku, ko se je ugotovilo, da se ni zadosti upoštevala ta sprostitev določenih segmentov ZUJF, predvsem napredovanja. Tu je RTV Slovenija v lanskem letu povzročilo strošek dodatni, tam okoli 2,4 milijone, ki ni bil adekvatno planiran v letnem načrtu. Zaradi tega smo takrat pristopili k rebalansu plana in šli v zmanjševanje tudi na programskem delu. Namreč, takega izpada se ne da nadomestiti samo z, ne vem, bolj racionalnejšim delom in podobno, ampak smo šli mi dejansko v krčenje programov, ker je bilo po dolgem času enako(?). Variabilni stroški v letu 2017 so se glede na leto 2016 zmanjšali za 6,4 % in smo, to pač govorim, tudi letos se predvidevali, da bodo manjši glede na lansko leto, za 9,3 %. Taka zmanjšanja vedno povzročijo težave tudi znotraj kolektiva, ker to doseči ni enostavno. Vsi se borijo za svoje oddaje. Mi smo morali pa oddaje krčiti, črtati. Recimo tudi za letošnje leto, ko smo sprejemali letni načrt, je bil velik problem, kako ta zmanjšanja, ki so nujno potrebna in tu se jaz strinjam s Petrom, da se moramo probati poskusiti približati temu, da lahko poslujemo brez kakršnekoli prodaje. Lansko leto smo skušali, bi šlo skoraj skozi, ker velik del tega izpada 2,4 milijona smo uspeli nadoknaditi, zato je tudi izguba bistveno nižja. Poleg tega lansko leto smo imeli izredne dogodke, / nerazumljivo/ smo pač eno tožbo, ki se je vlekla 2010 in za katero nismo imeli izoblikovanih dovolj rezervacij, pač mogli plačati, kar je povzročilo 60.000 evrov stroškov.

Skratka, bil je narejen en velik napor, da se poslovanje uravnoteži že v lanskem letu. Nismo v celoti uspeli. V letošnjem letu bi pa ob nekje enakem poslovanju celo uspeli, vendar letošnje leto so zimske olimpijske igre in nogometno prvenstvo, ki so nam povzročili za približno oceno 3 milijone evrov stroškov in zaradi tega plan za letošnje leto enostavno brez izgube iz poslovanja ni bilo moč načrtovati. Že tako ali tako je šel komaj komaj skozi programski načrt, zato ker oddaje Po Sloveniji, Aritmija in podobne so bile črtane. To pa pri članih programskega sveta vedno povzroči neke odpore in zaradi tega smo pač skušali loviti neko ravnotežje med tistim, kar je še možno ali ne. Seveda se sedaj postavlja vprašanje, kako naprej. Jaz moram reči, da sem med tistimi, ki verjamem, da bo družba prepoznala težave RTV, zaradi tega kar sem omenil, in delno pomagala z nekoliko višjo pomočjo, da tako rečem, bodisi skozi prispevek, bosidi zato, da bi prevzela sofinanciranje, recimo, manjšinskih programov, kjer so drugje predmet proračuna. Če tega ne bo, potem imamo še zmeraj čas, da se v prihodnjem letu in naprej pove kaj bo potrebno črtati. Mi denarja za ta obseg programov, ki je zdaj, ni. Tukaj je govora o racionalizaciji, prenovi procesov. Ta hiša že od leta 2010 konstantno zmanjšuje stroške in se je na tem precej delalo, seveda so pa, to je relativna stvar, da se še. Tudi letos je predvideno in sem se zavezal, da bomo na kadrih delali, da bomo pogledali ali in kje je v tej hiši kakšen preveč in to speljali. Speljali na tak način, da nam ne bodo padale stvari na sodnih odločbah, da bomo zmanjšali število tožb, ki jih imamo. Teh tožb je bilo vodilo predvsem za zaposlitev. Mi smo zdaj to v glavnem sanirali, ostali so nam samo še tisti stalni sodelavci, ki nimajo izobrazbe, kjer je neenotna sodna praksa. Tako, da to je še ostalo in ko bo to znano, bomo vedeli tudi koliko je tista osnova od kater startamo, skratka racionalizacije pa v vsakem primeru so. Kako pri nas, ali je to težko? Najbolj industrija je primer ta, da pač recimo sem se odločil, da verjetno ne rabimo ponoči imeti odprtih dveh recepcij, ker imamo prehod spodaj in zdaj pričakujem, da mi bodo prinesli peticijo na kateri bo vsaj 400 podpisov, kako je to nesprejemljivo, da bi slučajno radijsko recepcijo ponoči od 23 do 6 ure imeli zaprto. To samo kot ilustracijo kako pravzaprav so na tem zavodu, ki je sestavni del javnega zavoda, stvari težko premakljive, vendar mi, ta ekipa, ki je zdaj, ima voljo da se tega leti in se bo tega lotila.

Tako da, problem strategije. Problem strategije je ravno v tem, ko sem prišel na to hišo si nisem predstavljal, da je možno, da imamo res ta razkorak, ko sem ga prej omenil, 2,5 milijonov evrov. In če bi to imeli, potem bi bila tudi strategija že zdavnaj napisana, ampak s tem manjkom v štartu, pač je tako strategijo treba težko napisati ter vira za pokrivanje tega pač nimamo. Zdaj, če se reče, da bi imeli posredovanje brez izgubo, to pomeni, da nas mora biti na RTV Slovenija 100 do 150 manj. Ali to pomeni tudi, kaj vpliva na program? Kje so te? To so vse stvari na katere moramo zdaj dosti na kratko odgovoriti. Jaz sem tukaj malo prisiljen z roki, ne bežim od tega, konec koncev sem zato plačan, samo jaz bi raje videl, da bi delal na dobrih osnovah, da vem tudi kaj se od tega zavoda, kaj družba pričakuje. Samo en podatek, če bi slučajno bil na letnem nivoju usklajen prispevek za inflacijo, bi to pomenilo 4,5 milijonov evrov, to se pravi, ne bi bilo nekih večjih težav. Jaz razumem, da je to v času, ko se v Švici pogovarjajo o tem, da bi RTV prispevek celo ukinili, težko razmišljati. Vendar, če ne bomo šli v tej smeri s samimi racionalizacijami, bomo imeli malo probleme speljati te programe. Amapak zato smo tam, da to, na tem delamo in sigurno že v letošnjem letu bomo prišli do tega, da bomo število ljudi iz tega, iz vseh, se pravi, rednih sodelavcev in zaposlenih zmanjševali. Da se pogovarjamo o tem odstotku, koliko gre za plače že, je problem v imenovalcu spodaj je problem, če se zmanjšuje nekaj, bodisi prihodki bodisi seštevek stroškov, je ob enakih stroških dela seveda odstotek večji. Mi smo od leta 2010 zmanjšali skupne stroške dela, do 2006, ko je to padlo za 10 %, no zdaj v zadnjem letu 2017 in 2018 je pač prišlo do tega naraščanja, ki, da rečem tako, je na nek način endogen, s tem, da vsako zaposlitev pa prekleto premislimo in bomo tako tudi v naprej delali, ker tudi odhode ne bomo nadomeščali, mogoče toliko za to pojasnilo.

PREDSEDNIK DR. DRAGAN MATIĆ: Boste kasneje v razpravi, gospod Grašek, dobil besedo. Zdaj ima besedo, ne želi predsednik programskega sveta. Želi predstavnik ministrstva besedo? Predstavnika Državnega sveta nimamo. V redu. Potem bom jaz na kratko kar povzel vse kar je bilo slišati. Ugotoviti moram, da če smo lani tole poročilo nadzornega sveta obravnavali in smo rekli, da je zaskrbljujoče, potem lahko danes rečemo na podlagi tega, kar smo slišali od gospoda Graška, da je situacija pa strašljiva, ker tole, kar sem zdaj slišal, je pravzaprav nekaj, kar ne bi želel poslušati na seji Odbora za kulturo. Iste stvari, o katerih smo govorili aprila lani, se zdaj ponavljajo v še slabši varianti, kot smo se o njih pogovarjali aprila lani. Iste, da ne bom ponavljal tisto, kar je govoril gospod Grašek. Vse to, vse o tem smo govorili, iste zadeve. In če se generalni direktor sprašuje, kaj od njega družba želi, da bi rad od družbe želel slišati, kaj od njega želi, bi bilo verjetno bolj smotrno, da bi poslušal, kaj od njega želi nadzorni svet. Nadzorni svet je po zakonu tisti, ki mu glede poslovanja daje usmeritve vodstvu RTV. Od predsednika nadzornega sveta do sedanjega smo pa slišali, da je nadzorni svet praktično brez možnosti vplivanja na vodstvo RTV, ker vodstvo RTV ne spoštuje sklepov nadzornega sveta. Cela vrsta sklepov je neizvršenih, roki se zamujajo, stroški dela naraščajo, 57,5 na 61 in zdaj na 63. In potem sem govoril o racionalizaciji in da je ta obseg programa tak, kot je, in da ni možno nič narediti. Jaz se tukaj sprašujem, kdo koga sploh posluša v tej komunikaciji znotraj javne RTV, ki ima avtonomijo po zakonu. In Odbor za kulturo je poleg Ministrstva za kulturo tisti, ki je lahko nosilec javnih pooblastil. Ni sicer v tej funkciji, da opozarjamo na to, kar se tiče poslovanja, glede programa nimamo vpliva, ker je to avtonomija, Ministrstvo za kulturo pa, da ukrepa, če prihaja do kakšnih nepravilnosti. Ampak cela vrsta ključnih zadev, ki jih imamo tukaj, neizvršene pomembne naloge generalnega direktorja in vodstva zavoda so praktično identične kot lani, samo da so še hujše. Tako da glede tega jaz moram reči, da smo predlagali določene sklepe, to pa zaradi tega, ker je to poročilo sicer tehnično formalno ustrezno, vsebinsko je pa malo nepopolno oziroma tudi v določeni meri celo v nasprotju sama s sabo, ker če gremo pogledat 4. stran, piše v zadnjem stavku: »Nadzorni svet je dopolnjen finančni načrt za leto 2018 sprejel na nadaljevanju 39. redne seje, dne 15. januarja 2018.« Potem pa v ta istem poročilu na strani 13 piše: »Neizvršene pomembne naloge generalnega direktorja in vodstva zavoda, pod prvo alinejo – dopolnitev predloga finančnega načrta RTV Slovenija za leto 2018: neizvršeno.« A je zdaj izvršeno ali ni izvršeno? / oglašanje iz dvorane/ Ja, če je pomota, potem pričakujem, da se to popravi, ne da to poročilo potem glede tega vsaj faktografsko ni točno. Res je, da je to poročilo za leto 2017, ampak tukaj se zastavlja malo bolj, pa niti ne zelo bolj, pozornemu bralcu vprašanje, če ste na 38. redni seji ugotavljali, da obvestilo generalnega direktorja članom nadzornega sveta glede realizacije sklepa o dopolnitvi finančnega načrta za leto 2018 niso dopolnitve predloga finančnega načrta RTV Slovenija, kot jih določajo sklepi sveta – in to so kar trije iz 37. seje – in ste potem generalnemu direktorju ponovno naložili izpolnitev teh sklepov in potem s sklepom 38.2.2 določili, da bo finančni načrt za leto 2018 nadzorni svet obravnaval takoj, ko bo generalni direktor predložil, potem pa taksativno naštevate: predlog finančnega načrta, ki bo dopolnjen v skladu s sklepi in ob spoštovanju ukrepov, izhajajoč iz strateškega načrta trajne ureditve kadrovske problematike RTV Slovenija; drugi pogoj, predlog konkretnih sanacijskih ukrepov za reševanje kadrovske problematike s cilji, ukrepi, kazalniki, rezultati, finančno oceno in roki izvedbe v okviru razpoložljivih javnih sredstev za financiranje RTV Slovenije; in tretjič, predlog strateško-operativnega načrta za RTV Slovenija 2018-2022, ki mora biti celovita sanacija poslovanja RTV Slovenija zagotovljenim uravnoteženim poslovanjem s pozitivnim izkazom poslovnega izida in pozitivnim denarjem tokom izrednega poslovanja brez porabe finančnih naložb. 3 pogoje ste dali generalnemu direktorju, da boste sploh obravnavali ta finančni načrt, potem pa beremo, da ste pa 25. 1. dopolnjen finančni načrt sprejeli in tukaj se ustavite in je pika. Jaz razumem, da je to poročilo za 2017. Za 2018 je po neki formalni logiki bo to prišlo na sejo, ne vem, v začetku leta 2019, pa bo tukaj sedel en drug Odbor za kulturo, pa, ne vem, neki drugi ljudje, ampak to ne moremo tako na ta način zapreti. Dajte prosim pojasniti, zakaj ste v nasprotju z lastnim sklepom 38.2.2 vseeno obravnavali finančni načrt, kljub temu, da, kot razumem, niso v celoti izpolnjeni ti trije pogoji. Ali pa so bili? Če so bili, povejte, da je potem generalni direktor izpolnil tisto, kar ste od njega zahtevali, in če tega ni naredil, potem pa, s čim je pa prepričal vas oziroma kakšen dodaten argument se je pojavil, da je vseeno ta finančni načrt bil sprejet, da bomo vedeli okoliščine. Zaradi tega tudi temu sledijo ti sklepi, ki jih je predlagala Poslanska skupina SMC skupaj s Poslansko skupino Desus, da pač ugotavljamo, da pomemben del usmeritev, jaz bi rekel, ključnih, o katerih smo se pogovarjali že pred 1 letom na Odboru za kulturo in je nadzorni svet naložil jih v teku leta 2017, ni bil realiziran in da še enkrat predlagamo nadzornemu svetu, da v okviru svojih pristojnosti zahteva sprejem ustreznih ukrepov za znižanje stroškov dela in celovito uravnoteženje poslovanja RTV s ciljem dolgoročno pozitivnega poslovanja in da to poročate do konca meseca, ker mi se zdaj čez eno leto ne bomo spet sestali, ker vidimo, da situacija ni rožnata. In tretjič, prosimo, da nam pošljete odobren finančni načrt in zapisnik 39. redne seje, ker iz tega gradiva tukaj ni jasno, kje je nastopil ta dramatični moment. Najprej taksativno pogoji, potem pride pa naenkrat do nekega preobrata, iz tega gradiva pa ni razvidno, kaj je točno bilo tisti dodatni argument, da se je kljub temu finančni načrt sprejel, in kaj so zdaj tiste varovalke oziroma garancije, če na lahko še enkrat bolj podrobno razložite, da bomo to vedeli, in seveda, če bodo sklepi sprejeti, jaz upam, da bomo dobili ta zapisnik, finančni načrt in dodatno obrazložitev. In jaz že napovedujem, da bomo verjetno imeli nujno sejo v kratkem, v kakšnem mesecu, dveh, da bomo še enkrat obravnavali, ker na ta način, kot je videti, se ne pride nikamor, saj to je moja osebna ocena, ne vem, drugi kolegi bojo v okviru razprave to povedali.

Zdaj pa prosim lepo, gospod Grašek, če nam še lahko enkrat razložite okoliščine sprejema finančnega načrta, kako je prišlo do tega.

Ja, bom povedal no. Moram pač začeti od tega, kaj nadzorni svet je. To je kolektivni organ 11 članov. Tako da zdaj jaz ne bi izpostavljal posameznih članov, ampak prevladal je, glede na to, da smo mi pač uporabili statutarno možnost v primeru, da ni sprejet finančni načrt, in dali tudi nalog generalnemu direktorju, ki je tudi izvršil, da začne pač poslovanje zato, da se zagotovi stabilno, nemoteno poslovanje po dvanajstinah realizacije predhodnega leta. Vendar je potem prevladalo večinsko prepričanje med člani nadzornega sveta, ki sem ga potem na koncu tudi jaz brez dodatnih nekih zagotovil, moram odprto povedati, ali pa spremenjenih okoliščin tudi jaz podprl na koncu, zato da, kar sem že uvodoma tudi povedla, da olajšamo delo novo imenovanemu nadzornemu svetu, ki rabi nek čas, da spozna zadeve, da mu v obliki tega sklepa, ki je bil sprejet, ki vsebuje elemente večina tega, kar sem jaz naštel kot nek podsetnik, če hočete, da začne pač normalno delovati brez teh dvanajstin. Dejansko pa kakšnih bistvenih novih okoliščin ni bilo. Prevladalo je večinsko mnenje v nadzornem svetu, ki je kolektivni organ, da je pametno iz razlogov, ki sem jaz navedel.

Jaz bi tukaj še nekaj, če dovolite, samo dodal, ker sem prej pozabil. Ena od, bi rekel, ovir, zato da bi se začele zadeve malo bolj dinamično odvijati ali pa da bi se sploh začele odvijati, je status zavoda RTV Slovenija. To je moje osebno prepričanje. Ne bom govoril v imenu nadzornega sveta. Vendar zato, ker pač imam kar nekaj delovnih izkušenj iz gospodarskih družb, menim, da statusna oblika zavoda je neprimerna in škodljiva v tem primeru, ker dejansko karkoli bi želel narediti, se zato, ker je zavod, pač ne da narediti, zato je ena od možnosti, ki zveni morda radikalno, ampak kot predhodni korak, da se uporabi določilo Zakona o gospodarskih družbah - mislim, da je 666. člen. -, ki omogoča, da se zavod transformira v gospodarsko družbo v lasti pač države. Kar omogoča bi rekel tudi malo bolj dinamično ali pa malo bolj agresivno v bistvu izvajanje kakšnih recimo bom kar direktno rekel ugotavljanja tehnoloških viškov in podobnega, ker brez tega ne bo šlo. To je pač v razmislek za ustanovitelja. Dejstvo pa je, da čas dela proti RTV Slovenija, če se bo pač biznis se z / nerazumljivo/ nadaljeval. Samo za podkrepitev tega pa vem zna gospod generalni direktor temu oporekati, ampak bom vseeno povedal. Mi smo predlani za to, da vidimo kje so glede teh stroškov dela pač zahtevali od tedanjega vodstva in nam je tudi izdelal eden benchmark in neko primerjavo kakšni so stroški dela v strukturi vseh stroškov v primerljivih ustanovah, zavodih v Evropski uniji. EBU je neko združenje, kjer so pač vsi ti zavodi in je povprečje 42 %. Povprečje vemo kako je s statistiko, ampak če gremo na konkretne države. Spet ni čisto v milimeter primerljivo, ampak red večin nam da neko orientacijo kje se nahajamo. Recimo v Sloveniji za RTV Slovenija bo imela 63 % letos, EBU povprečje 42 %, Madžarska 21 %, Malta 24 %, Slovaška 25 %, Avstrija 34 %, Portugalska 35 %, Hrvaška 37 %. To so res številke dve leti nazaj, ampak red veličin in da nam v bistvu občutek, da je tukaj nekaj narobe. Ne bom rekel plus minus 10, 20 % še vedno smo mnogo nad tem povprečjem.

Toliko.

S tem samo še to pripombo. Na javni okrogli mizi, ki jo je gospod generalni direktor priredil na RTV Slovenija gospod Boris Bergant prikazal primerjavo glede RTV prispevka mednarodno in tam RTV Slovenija dobiva prispevek, ki ni podpovprečen, ampak je nekaj nadpovprečen tako da, kar se tega tiče ni podhranjen. Boste dobil. Gospod generalni direktor.

Gospa Ostrouška, izvolite. Vi imate besedo.

Najlepša hvala.

Morda bi samo toliko dopolnila, da dve zadevi sta se spremenili v dopolnjenem načrtu. In sicer, načrt ne predvideva več gradnje News Centra na Komenskega 5. Ta velik zalog je do sprejeta vseh zakonitih podlag in strateške opredelitve kako z investicijami naprej zadržan. Direktor je tudi predložil nabor ukrepov za obvladovanje stroškov dela. Seveda pa to ni dovolj. Bistvena je strategija, ki se bo opredelila v dveh ključnih elementih RTV Slovenija in to je obvladovanje stroškov dela glede na naraščanje, ki je odvisno tako od števila zaposlenih, strukture zaposlenih, ki jih potrebuje ta javni zavod o izvajanju javne službe in od mase plač. Masa plač je odvisna od tega kako se mase plač gibljejo v javnem sektorju. To je vrsta nekih spremenljiv, ki na to vplivajo. Dejstvo pa je, da ne to vodstvo ne prejšnje vodstvo ni realizirano načrta, ki ga je predložila nadzornemu svetu z obljubo, da bo dolgoročno saniralo kadrovsko vprašanje na RTV Slovenija kot posledico nepravilnega pravnega stanja angažiranja zunanjih sodelavcev, to pa je dejstvo. Tudi, da so bile v letu 2017 pribiti kadrovski načrti tako, da je tudi to vplivalo na rezultat leta 2017.

Hvala.

Besedo ima generalni direktor, Igor Kadunc.