Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni. Pričenjam z 52. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Dovolite, da vam vsem tovarišicam, gospem, gospodičnam, skratka vsem predstavnicam nežnejšega spola, ob današnjem dnevu, mednarodnem dnevu žena, 8. marcu, zaželim vse najboljše ob vašem prazniku in hkrati izrazim svoje trdno prepričanje oziroma željo, da bi 8. marec v pravem pomenu te besede trajal vseh 365 dni v letu.

Obveščam vas, da so s pooblastilom na današnji seji prisotni, in sicer namesto kolegice Janje Sluga kolega Dragan Matić, namesto kolegice Suzane Lep Šimenko kolegica Nada Brinovšek, namesto kolega Žana Mahniča kolega Danijel Krivec in namesto kolegice Janje, Jasne, pardon, Murgel kolegica Irena Kotnik. Ostalih obvestil o nadomeščanju oziroma zadržanosti nisem prejel.

Kot ste bili obveščeni, sem vam po sklicu seje posredoval predlog v zvezi z dnevnim redom, in sicer sem vas obvestil, da je na zahtevo poslanske skupine oziroma na predlog Poslanske skupine Nove Slovenije bilo predlagano, da se iz dnevnega reda današnje seje umakne 1. točka dnevnega reda, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Odločali bomo torej o navedenem predlogu za umik te točke. In sprašujem… Vidim, da želi predstavnik predlagatelja obrazložiti, zakaj želijo umikati oziroma predlog umika te točke.

Kolega Tonin, izvoli.

Dober dan, poslanke in poslanci.

Kot veste, je Poslanska skupina Nove Slovenije vložila popravek Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 2, s katerim uvajamo 3 rešitve. Eno je ureditev dvojnega statusa, drugo je ureditev teh regresnih zahtevkov in tretja je ureditev teh položaja ljudi, ki so prostovoljno plačevali v pokojninsko blagajno tudi po 31. 12. 2012. Zanimivo je, da je bil ta zakon v prvi obravnavi podprt, se pravi je dobil ustrezno večino, da je lahko napredoval do druge obravnave, do današnjega odbora. V času pred tem odborom so prihajali s strani koalicije, bom tukaj zelo konkreten in natančen, s strani največje poslanske skupine, SMC, signali, da bi veljalo nekoliko več napora vložiti v usklajevanje tega zakona, da bo sprejet. Kot je bilo razumeti s prve obravnave, nihče nima problemov s to 3. rešitvijo ureditve problema vprašanja tistih, ki so prostovoljno vplačevali v pokojninsko blagajno po 31. 12. 2012, številni ste imeli probleme z dvojnim statusom, tako da to je manj verjetno, da bo sprejeto v tem delu, v tem zakonu, da pa je neka pripravljenost, da se pogovorimo in dogovorimo glede regresnih zahtevkov. In ker so prihajali s strani koalicije signali, da bi vendarle lahko našli neko pot za kompromis, da vsaj 2 od teh 3 rešitev sprejmemo v tem zakonu, se nam je zdelo smiselno predlagati umik te točke in pridobiti še nekoliko časa za usklajevanje teh mnenj. Danes se je pa pojavila zanimiva stvar, ko sem pa preverjal pri ostalih koalicijskih partnerjih, koliko od teh zadevah vedo, sem bil pa seznanjen, da ne vedo nič. Torej se mi je zazdelo, da očitno ta koalicija ne deluje več, ker se med seboj ne usklajujejo, ker jaz sem bil prepričan, če smo imeli nek dogovor z vodjo največje koalicijske stranke, torej z vodjo Poslanske skupine SMC, da bo ta dogovor prenesla tudi na raven celotne koalicije in da bo šlo danes zgolj za rutinsko predstavitev te točke, da pridobimo dodaten čas, da te zadeve še uskladimo. Če je temu tako, potem je ta prestavitev te točke smiselna in bi jo veljalo podpreti. Če pa je to zgolj trik za to, da se obravnava ZPIZ-2 podaljša in da onemogoča prihod podobnih zakonov na dnevni red, potem je pa to nepošten trik. In zato bi vas jaz prosil, da pri odločitvi o tem predlogu za umik te točke dnevnega reda se zdaj v razpravi koalicija na nek način pove, ali obstaja neka realna možnost, da je ta zakon, vsaj 2 rešitvi, da sta v prihodnost podprte, ker če ne bosta podprti, potem nima smisla, da ta zakon prelagamo. Če pa vi v koaliciji ocenjujete, da je mogoče zbrati večinsko podporo vsaj za 2 predstavljeni rešitvi od teh 3 stvari, potem je prestavitev smiselna. Jaz bi rad tukaj, da si vsaj pri obrazložitvi glasu, ker imajo poslanci možnost povedati svoja stališča in mnenje, da jasno povedo, kaj zdaj s tem zakonom mislijo, ali ga nameravajo v prihodnost podpreti ali gre zgolj za kupovanje dodatnega časa, da se blokira potencialne naslednje zakone.

Hvala lepa, kolega Tonin.

Tukaj želim vse skupaj opozoriti, da ni tukaj seveda nobene razprave v tej zvezi, da ni tukaj obrazložitev svojih glasov, ampak lahko zgolj predstavniki posameznih poslanskih skupin predstavite stališča svojih poslanskih skupin. Želi kdo predstaviti stališče poslanske skupine? Če ni želje po predstavitvi stališč posameznih poslanskih skupin za umik te točke z dnevnega reda, bomo prešli na glasovanje. Kdo…

Glasujemo o predlogu za umik 1. točke, ki sem jo že navedel, sprememba ZPIZ-2F, z dnevnega reda današnje seje. Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (5 članov.)

Ugotavljam, da je točka 1, torej sprememba ZPIZ-2F, umaknjena z dnevnega reda.

Tako je dnevni red današnje seje sledeč:

1. točka: Predlog resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu;

2. točka: Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z vključitvijo mladih v Ekonomsko-socialni svet;

3. točka: Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi s podporo pobudi Plačna unija;

4. točka: Razno.

Predlagam, da kar preidemo na 1. TOČKO, TO JE PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU.

Kot gradivo ste prejeli: predlog same resolucije, ki je objavljen tudi na spletnih straneh Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Državnega sveta, prav tako objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, vloženi amandmaji predlagateljev, kvalificiranih predlagateljev ter naknadno še odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na mnenje Zakonodajno-pravne službe.

K tej točki smo vabili: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Državni svet Republike Slovenije, Zakonodajno-pravno službo, Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Amandmaji k predlogu so se vlagali do vključno 1. marca. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije. Odbor bo predlog resolucije obravnaval na podlagi 171. člena poslovnika. Predlagatelj te resolucije pa je seveda Vlada Republike Slovenije, zato uvodoma sprašujem, ali želi predstavnik? Vidim, da da. Gospod Pogačar iz Ministrstva za delo dodatno obrazložiti predlog resolucije.

Gospod Pogačar, izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci… / oglašanje iz dvorane/ Spoštovane poslanke in poslanci.

Pred vami je Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu. Gre za izjemno pomemben dokument, ki bo po naši oceni imel posledice na razvoj celotnega trga dela in položaja naših zaposlenih v prihodnjem 10-letnem obdobju. Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu je pripravljena na podlagi Zakona o varnosti in zdravja pri delu, ki določa, da se pripravi strategijo razvoja področja varnosti in zdravja pri delu, katere namen je varovanje življenja, zdravja, delovne zmožnosti delavca, preprečevanje nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom. Predlog resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, ki je pred vami, je v skladu z zakonodajo in tudi pravili Ekonomsko-socialnega sveta pripravljen po posvetovanju s strokovno javnostjo in v celoti v soglasju s socialnimi partnerji. Namen tega nacionalnega programa je povezati vse deležnike v sistemu varnosti in zdravja pri delu, tako delodajalce, tako sindikate, tako strokovno javnosti, tako različne resorje znotraj Vlade, predvsem Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, da bomo po svojih najboljših močeh in v skladu s svojim poslanstvom združili moči in sodelovali pri uresničevanju splošno sprejete vizije na področju varnosti in zdravja pri delu. Ta nacionalni program, ki je pred vami, nadomešča Resolucijo o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, obstoječo. Sama priprava resolucije je potekala v skladu z zakonom. Pripravljena je v medresorskem usklajevanju. Dvakrat jo je obravnaval Svet za varnost in zdravje pri delu, dvakrat je obravnavana tudi plenarna seja Ekonomsko-socialnega sveta, pa tudi socialni partnerji, lahko rečem, da so zelo tvorno sodelovali pri pripravi samega nacionalnega programa, za kar se jim na tem mestu seveda tudi zahvaljujem. Sama resolucija, predem grem na sam program varnosti in zdravja pri delu, preden grem na samo vsebino, je določen v skladu s pripombo Zakonodajno-pravne službo za 9-letno časovno obdobje. Kar pa je še bolj pomembno, je to, da to ni samo program varnosti in zdravja pri delu, ki bi določal vizijo, ki bi določal usmeritve, ampak so skoraj sestavni del, komplementarni del tega programa varnosti in zdravja pri delu tudi akcijski načrt ukrepov, 3-letni akcijski načrt ukrepov po posameznih 3 letih, ki bodo implementirali usmeritve in pa ukrepe, ki so nakazani v temu Nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu.

Sam povzetek, bom šel zelo na kratko čez poglavja, pa morda več v sami razpravi, gospod predsednik. Resolucija o nacionalnem programu ureja najprej samo vizijo. Vizija tega programa je, da so varnost in zdravje pri delu ter počutje pri delu najvišja prioriteta v delovnem okolju in temelj trajne poslovne uspešnosti. Učinkovito zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu brez nezgod pri delu, brez poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom, je v nacionalnem interesu in je interes delavcev ter obveza delodajalcev. Nacionalni program je razdeljen na 5 sklopov strateških ciljev: strateški cilji, usmerjeni v zagotovitev varnosti pri delu; strateški cilji, usmerjeni v zagotovitev zdravja pri delu; strateški cilji, usmerjeni v spodbujanje kulture preventive v delovnem okolju in upoštevanje raznolikosti delavcev; strateški cilji, usmerjeni v zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, ki delajo v novih oblikah dela in zaposlovanja; in seveda strateški cilji, usmerjeni v spodbujanje socialnega dialoga na področju varnosti in zdravja pri delu. Sami ključni nosilci ukrepov so: Ministrstvo za delo, Ministrstvo za zdravje, Inšpektorat Republike Slovenije ter organizacija Združenje delodajalcev ter reprezentativni sindikati, Svet za varnost in zdravje pri delu. Kar želimo poudariti je, da je trg dela in slovenska delovna sila se sooča s posledico staranja prebivalstva Republike Slovenije. Mi smo država z eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti med 55. in 64. letom. Ampak ključno sporočilo tega nacionalnega programa je, da je vlaganje v varnost in zdravje pri delu potrebno skozi celotno delovno obdobje, da je zgolj sanacija ukrepov, ko je človek delavec starejši od 55 let, prepozno. Tako da, tako kot je pomembno vseživljenjsko učenje na trgu dela, tako je pomembno tudi vsekarierno vlaganje v varnost in zdravje pri delu. Zdi se mi zelo pomembno, da se strategija ukvarja s tistimi dejavniki, ki se pojavljajo v zadnjem obdobju na trgu dela, to pa so psihosocialna tveganja na delovnem mestu, stres, se pravi bolezni, povezane s stresom. Zelo je pomembno tudi, da naslavlja vprašanja, ki jih pred nas na trgu dela, pred zaposlene postavlja nekaj, nad čemer smo vsi navdušeni, to je digitalizacija trga dela. Vsi smo danes navdušeni nad digitalizacijo, da smo dosegljivi praktično na vsakem koraku, da imamo vsi dostop do elektronske pošte, da imamo vsi dostop do telefona 24 ur na dan. Ampak veste, kdaj se potem vaš delovnik konča? Vse to so ta tveganja, ki jih ta nacionalni program naslavlja. Lahko rečem, da je sama priprava nacionalnega programa potekala leto in pol. Potrebno je bilo zelo veliko usklajevanja, predvsem s strokovno javnostjo. Pripravljeno je v sodelovanju z Ministrstvo za zdravje in je ne nazadnje tudi plod dobrega medresorskega sodelovanja med obema ministrstvoma. Toliko morda v uvod.

Hvala.

Hvala lepa.

Sprašujem, glede na to, da je pri resoluciji aktivno sodelovalo tudi Ministrstvo za zdravje, če želi predstavnica…?

Gospa Gobčeva, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanci.

Res je, Ministrstvo za zdravje je tvorno sodelovalo pri pripravi tega dokumenta. In seveda tudi mi verjamemo, da bo prispeval k dvigu ravni kulture preventive v delovnem okolju. In s tem dokumentom to postaja zaveza tako Vlade kot socialnih partnerjev, podjetij in delavcev. Kot je povedal državni sekretar, dokument temelji na 5 stebrih. In en steber je namenjen oziroma opisuje strateške cilje, ki so v naši pristojnosti. In tudi na tem področju bo naše prioritete usmerjene predvsem v ureditev, uveljavitev, spremljanje in nadgrajevanje sistema ugotavljanja potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni in druge zakonodaje, ki se nanaša na zdravje pri delu. Potem nadaljnja podpora izvajanju programov promocije telesnega in duševnega zdravja. Ob tem bi izpostavila predvsem mehanizme za zgodnje odkrivanje in pomoč v primeru z delom povezanih duševnih obremenitev in pa posebno pozornost preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, ki so ključni razlog za bolniške odsotnosti. Pridružujem se mnenju, da je seveda kulturo preventive treba gojiti v vseživljenjskem obdobju in da je to zelo pomembno v luči zagotavljanja funkcionalnih sposobnosti delovne sile ob okoliščinah, kjer delamo vse dlje. Pomembno področje ali pa prioriteta Ministrstva za zdravje pa bo tudi vzpostavitev mehanizmov za pomoč pri vračanju delavcev na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti in pa zagotovitev rehabilitacije in v tem kontekstu tudi kakovostnega izvajanja strokovnih nalog medicine dela. Tudi mi menimo, da bo seveda izvajanje tega, te strategije, da je nujno potrebno seveda izjemno dobro sodelovanje med resornimi ministrstvi in pa tudi z vsemi socialnimi partnerji, kar se je tudi izkazalo že pri pripravi tega dokumenta.

Hvala lepa tudi vam.

K resoluciji je svoje stališče oziroma mnenje pripravila tudi Zakonodajno-pravna služba, za to prosim gospo Voršičevo, da v njenem imenu predstavi to mnenje.

Izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik, lep pozdrav vsem, bom zelo kratka.

Zakonodajno-pravna služba je k predlogu resolucije dala pisno mnenje, ki je z vloženimi amandmaji v celoti upoštevano.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Resolucijo je obravnavalo tudi za to pristojno delovno telo Državnega sveta. Prosim bi gospoda Lada Rožiča, če lahko na kratko predstavi stališče Državnega sveta.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke, poslanci.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu je predlog resolucije obravnavalo in ga podprlo. Komisija predlog resolucije kot celoto ocenjuje pozitivno in zaznava bistven napredek razumevanja vsebine posameznih strateških ciljev, ugotavlja tudi, da so bile med pripravo nacionalnega programa upoštevane določene pripombe, tako delojemalske kot delodajalske strani, ki morata na tem področju vsekakor delovati enotno. Komisija ugotavlja, da se kot družba še vedno premalo zavedamo pomena varnost in zdravja pri delu, ter, da je področje dela pri katerih so zaposleni soočajo s klasično ogroženostjo, obliki poškodb in nezgod čedalje manj, medtem, ko narašča število sodobnih oblik dela pri katerih grožnje za zdravje niso tako očitno prepoznavne, a njihovo preprečevanje terja bolj kompleksne ukrepe. Komisija je sicer o vsebini resolucije zelo podrobno razpravljala in oblikovala naslednje predloge, že kot je rekla Zakonodajno-pravna služba so nekateri od teh predlogov, ki smo jih podali upoštevani v amandmajih in te amandmaje tudi podpiramo, ker smo smiselni. Glede nujnosti usklajevanja tega nacionalnega programa z drugimi strategijami s področja gospodarstva in izobraževanja. Njena vsebina naj se upošteva pri pripravi zakonskih in podzakonskih aktov, komisija tudi poziva k večji aktivnosti, ne samo resorja dela in zdravja, ampak tudi resorja izobraževanja ter gospodarstva, menedžersko znanje na tem področju je izredno pomembno. Potem bi bilo potrebno večji poudarek tudi pri aplikacijskih programih potrebno dati pomen hitre in kakovostne rehabilitacije, ki je tako v interesu samega delavca kot tudi delodajalca in celotne družbe. Pač ugotavljamo, da je rehabilitacija izredno počasna in, da se delavci izredno počasi vračajo nazaj na trg dela. Morebiti bi kazalo razmišljati o dajanju prednosti aktivno zaposlenim pri diagnostičnih postopkih, rehabilitaciji ter zagotoviti več specializiranih centrov za rehabilitacijo, saj zgolj ambulantna obravnava ne zadošča in sedaj se nam dogaja, da imamo pač zaposlene, da imamo delavce, ki so v delovnem razmerju leto, dve leti na bolniški odsotnosti, s tem, da čakajo na določene preglede zaposlenih v podjetjih pa ni, oziroma jih podjetja nujno potrebujejo. Posebno pozornost bi bilo potrebno nameniti ozaveščanju in izobraževanju delodajalcev in delojemalcev v zvezi z nevarnostjo uporabe psihoaktivnih substanc na delovnem mestu, delodajalci na tem področju potrebujejo konkretne strokovne napotke, komisija pri tem opozarja tudi na nesprejemljivost že dalj časa aktualnih predlogov za tako imenovano legalizacijo mehkih drog, kar lahko neposredno negativno vpliva na varnost in zdravje pri delu. Tukaj so bili še posebni poudarki, da pač ljudje, ki so pod tem vplivom jih je nemogoče ugotoviti za nekimi nevarnimi stroji in potem lahko pride do poškodb. Delodajalci, zlasti mikro in mala podjetja potrebujejo več neposredne pomoči pri izpolnjevanju zahtev s področja varnosti in zdravja pri delu, saj slednji niso niti dovolj ozaveščeni, niti usposobljeni za izpeljavo zadanih zavez v praksi. Zavezi z predvidenimi ukrepi za zmanjšanje upravnega bremena na področju varnosti in zdravja pri delu komisija opozarja na skoraj, da že neobvladljivo paranormalnost na zakonodajnem področju in poziva k sprejemanju premišljenih, razumljivih in dejansko izvedljivih podzakonskih in zakonskih norm. Kot primer pretirane birokratizacije postopka brez praktičnega učinka, komisija izpostavlja izjavo varnosti z oceno tveganja, pri kateri je sistem pretirano usmerjen zgolj na izpolnjevanje formalnih kriterijev, namesto na skladnost njene vsebine z realnim stanjem. Ocena tveganj bi morala biti prilagojena specifikam in zahtevam posameznega delovnega mesta, ter pripravljena na podlagi medicinskih dogajanj v zvezi z posameznimi tveganji. Naj se na nek način stimulira delodajalce, ki se temu področju resnično posvetijo. Komisija tudi ocenjuje, da pomemben dejavnik, ki vpliva na zmanjšano varnost pri delu predstavlja deregulacija poklicev in neusposobljenost posameznikov, bodisi kar se tiče skrbi za lastno zdravje in varnost pri delu, ali pa skrbi za varnost in zdravje zaposlenih.

Glede strateških ciljev pač komisija ugotavlja, da so usmerjeni v zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, vendar komisija predlaga več poudarka naj se da ozaveščanju delavcev in delojemalcev v zvezi s psihoaktivnimi tveganji na delovnem mestu in posledično s psihosomatskimi obolenji, saj bodo poslednja v prihodnje zaradi sodobnega načina dela in življenja predstavljala del tveganja. Več pozornosti naj se nameni pogojem dela, ki temeljijo na uporabi novih tehnologij, na primer poučene možnosti negativnega posledice dela in stika z nanomateriali oziroma nanodelci, hujše posledice kot jih povzroča azbest. Da se glede na visoko prevalenco bolezni lokomotornega prata razmisli o uvedbi načrtnega izobraževanja posameznih poklicnih profilov o tovrstnih tveganjih. Imamo dobre prakse v Nemčiji in pač te prakse bi bilo pametno tudi pri nas upoštevati, ter, da se čim prej sprejme pravilnik o poklicni bolezni, kot to predvideva 68. člena SPIS-2 ter druge predpise, nujne za celovito ureditev tega že več desetletij zanemarjenega področja. Nujna je zagotovitev učinkovito preventivno delovanje, ocenjujemo, da je nek letni prihranek na tem področju okoli 400 milijonov evrov, ki jih sedaj porabimo za kurativo. Dobre prakse ciljno usmerjenih projektov, ki so jih izvedle delodajalska in delojemalske organizacije so že poznane, na primer mi smo imeli dosti akcij pri zmanjševanju absentizma. Posledično bi morali na tem področju bolj jasno določiti ključne nosilce aktivnosti ozaveščanja, ali bo to nalogo opravila država, delodajalske, delojemalske organizacije ali civilna družba in zagotoviti sredstva za izvajanje teh aktivnosti na nacionalnem nivoju. Komisija posebej opozarja na operativni aspekt ukrepanja na področju varnosti in zdravja pri delu, kjer imamo kot država očitno še prej težav, posledično poziva k čimprejšnjemu sprejemu triletnega akcijskega plana programa, ker njegov osnutek k predlogu resolucije ni bil priložen, komisija pričakuje, da bo slednji vseboval vse nujen sestavine, ki bodo omogočile implementacijo zadanih strateških ciljev. Kot že rečeno, komisija podpira resolucijo z temi amandmaji, ki so bili danes predloženi.

Hvala.