Spoštovane gospe in gospodje, spoštovani gostje, kolegi in kolegice, lepo pozdravljeni na 39. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ. Na začetku vas želim obvestiti, da nekateri stalni člani komisije se seje ne morejo udeležiti, zato jih nadomeščajo naslednji kolegi in kolegice in sicer gospod Jožef Horvat nadomešča gospoda Jerneja Vrtovca, gospod Danilo Anton Ranc nadomešča dr. Dragana Matića, gospa Violeta Tomić nadomešča gospoda Luka Mesca in gospod Tomaž Lisec nadomešča gospoda Janeza Janšo.

Prehajam na določitev dnevnega reda, ki ste ga prejeli s sklicem, dodatnih predlogov nisem prejel, zato je predlog dnevnega reda, poslovanje podjetja Slovenski državni gozdovi d.o.o. Gradivo za to točko je zahteva Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne komisije z dne 14. februarja 2018. Objavljena je bila na spletni strani Državnega zbora s sklicem seje. Na sejo so bili s sklicem vabljeni gospod Jože Tanko v imenu predlagateljev zahteve Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, gospod Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance, ki se je opravičila, predstavniki Slovenskih državnih gozdov d.o.o., predstavniki oziroma predstavnice Zavoda za gozdove Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Računskega sodišča, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za finance. Predlagam, da opravimo razpravo tako, da bo najprej dobil besedo predstavnik predlagatelja seje, to je predstavnik Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, gospod Tomaž Lisec, nato bodo dobili besedo predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, nato bom dal besedo še predstavnikom družbe Slovenski državni gozdovi, predstavnikom Zavoda za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Zvezi lastnikov Slovenije, Sindikatu kmetov, Računskemu sodišču, ostalim vabljenim. Potem bomo opravili razpravo člani in članice Komisije za nadzor javnih financ, po razpravi pa bomo prešli na obravnavo sklepov. Tako sem si nekako zamislil potek te seje. Predlagam, da tako poteka. Najprej predlagatelj, potem predstavniki vabljenih, člani in članice komisije in potem sklepi.

Gospod Tomaž Lisec, izvolite, beseda je vaša.

Ja, hvala, predsednik, za besedo.

Spoštovani državni sekretar, ostali vabljeni, vsem skupaj lep pozdrav.

Sicer se z zelo podobnim omizjem na temo delovanja Slovenski državni gozdovi v zadnjih dveh letih srečujemo približno vsake tri mesece. Pa smo imeli pred sabo zakon, kjer je bila zelo obširna razprava, kaj sploh želimo s podjetjem Slovenski državni gozdovi. Že takrat smo nekateri opozarjali, da ni ključen moment tega zakona, ali bo sedež podjetja nekje v Kočevju ali nekje na Koroškem ali nekje v Ljubljani, ampak je tu treba misliti predvsem vsebinsko zadevo, kaj si želimo z državnim podjetjem, ki si ga je ta koalicija želela, doseči v praksi, kaj želimo početi s slovenskimi gozdovi in kaj želimo horizontalno ali pa vertikalno početi z lesno predelovalno industrijo v Sloveniji. Ampak zakon je tak, kot je, potrebno ga je upoštevati in potrebno ga je spoštovati. Ampak že pri samem branju zakona imamo očitno kar zelo različna tolmačenja, kaj ta zakon vsebuje oziroma kaj bi bilo potrebno upoštevati. Nenazadnje so ravno zadnje seje Odbora za kmetijstvo pokazale, da smo prišli do enega momenta, ko Ministrstvo za kmetijstvo in podjetje Slovenski državni gozdovi drugače razumejo dikcijo zakona o poročanju Državnemu zboru, kot to razumemo v delu politike, nenazadnje pa, kar lahko preberemo tudi v Zakonu o gospodarskih družbah. Zato je bila nenavadna odločitev, da namesto poročila, ki ga podjetje Slovenski državni gozdovi po Zakonu o gospodarskih družbah pošlje vsem ostalim institucijam, pošlje v Državni zbor drugačno poročilo, kjer manjka predvsem tisto, na kar smo na začetku opozarjali – da manjka vsebina, da je malo filozofskih, veliko pa taktičnih odločitev, kaj sploh lahko poslanci beremo, drugega pa ni.

Dejstvo seveda je, da je bil 30. junij 2016 presečni datum, ko so prenehale veljati koncesijske pogodbe in da se je pač država odločila za nov sistem, enovito državno podjetje. Ampak v tem času, o čemer pričajo tudi naše seje, predvsem pa sklepi na petih oziroma šestih sejah odbora, kjer smo se srečevali - ob tem bi opozoril, da tudi če sklepe predlaga opozicija brez pomoči koalicije, ti sklepi ne bi bili sprejeti -, da smo tako na razpravah, kar je zabeleženo na magnetogramih, kot tudi preko sklepov ugotavljali, da očitno, kljub temu da se zavedamo, da gre za določene porodne krče podjetja, vse le ni tako, kot bi moralo biti. Sicer so se predstavniki podjetja skušali opravičevati za porodne krče ali pa skušali predstaviti dejstva, ki nakazujejo, da je z delovanjem samega podjetja tako s tem delom, ko govorimo o tem, da je potrebno ločiti, kaj je skupščina podjetja, kaj je uprava oziroma poslovodstvo podjetja in kaj je nadzorni organ, in nenazadnje, da skušamo tudi urediti, kaj so cilji in pa nameni, ki naj bi jih podjetje Slovenski državni gozdovi na podlagi zakona upoštevalo. Na podlagi vseh razprav smo sprejeli določene sklepe, ki pa se jih Vlada v vlogi skupščine ne drži. Potem smo imeli tukaj dopisovanje o tem, ali so sklepi sploh pravi ali sklepi niso pravi, ali so sklepi zakoniti, nezakoniti in ravno na podlagi vseh teh vsebinskih vprašanj, ki se dotikajo samega zakona, kajti, če dovolite, da citiram, zakon lepo govori, da naj bi gospodarska družba gospodarila z gozdovi v lasti Republike Slovenije »v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in odgovornosti pri upravljanju z državno lastnino. Družba naj bi tudi zagotavljala upravljanje z naštetimi načeli skladno s cilji Nacionalnega gozdnega programa, veljavno zakonodajo in načrti za gospodarjenje z gozdovi.« Če želimo, da podjetje, ki ste ga ustanovili, deluje tako, kot naj bi delovala podobna podjetja v tujini, kjer smo videli tudi v praksi dobre primere, da to lahko deluje, mislimo, da ne bi smeli imeti nobenega problema, da danes potrdimo predlagane sklepe, da Računsko sodišče opravi tisto, kar mu zakonodaja nalaga in kar mu zakonodaja dovoljuje. Verjetno bi morala biti predvsem intenca Ministrstva za kmetijstvo, nenazadnje pa tudi celotne Vlade, da bi se čakalo na poročilo Računskega sodišča in če je Vlada kot skupščina mnenja, da je z delovanjem samega podjetja in izvajanjem vseh zakonskih dikcij, vse okej, verjetno ne bi bilo nobenega nemira na Vladi, da Računsko sodišče ne bo ugotovilo tisto, v kar so sami prepričani – da je torej z delovanjem podjetja Slovenski državni gozdovi vse v redu.

Da pa, saj pravim morda tudi zaradi porodnih krčev, ni vse v redu, izkazujejo določeni momenti ali pa določeni akti, ki se dogajajo znotraj delovanja podjetja Slovenski državni gozdovi. Tako imamo pri prebiranju posameznih aktov tega podjetja, torej od samega akta o ustanovitvi družbe, pa do pravil družbe in pa strateškega načrta poslovanja, vedno nek vprašaj. Kje se je sprejemalo, kako se je sprejemalo, kaj vse piše v teh dokumentih in nenazadnje ali so ti dokumenti v skladu z veljavno zakonodajo? Dejstvo pa je, in to ne izhaja samo iz teh aktov, ampak tudi iz samega delovanja, da prihaja do vprašanj, ali se izvajanje zakonodaje in delovanje samega podjetja izvaja transparentno – od sprememb pogojev prodaje gozdno lesnih sortimentov do primerjav cenikov, ki so na voljo. Pravila so zelo zanimiva, da se spremenijo tekom same igre, pa vemo, da se ne samo na tem področju, ampak tudi na drugih področjih pravila med igro ne smejo spreminjati. Ta pravila po našem mnenju celo dopuščajo, če ne celo predpisujejo nedovoljeno državno pomoč. Tudi tu želimo, da Računsko sodišče ugotovi, ali so pravila v skladu s slovenskim pravnim redom, ali pa gre za kakšen »by-pass« sodelovanje. Tudi nekaj drugih problemov je še odprtih, ampak o tem bi, če dovolite, spoštovani predsednik, potem kot predlagatelj tekom razprave opozoril na naše momente, zakaj smo se v Poslanski skupini SDS odločili, da želimo, da Računsko sodišče opravi, kar je v njegovi pristojnosti. Če smo vsi mirne vesti, če vsi vemo, da delujemo v skladu z zakonom, smo lahko prepričani, da bo poročilo Računskega sodišča kratko in da bo reklo, da je z delovanjem podjetja Slovenski državni gozdovi vse okej. Po našem mnenju, po mnenju Poslanske skupine SDS pa se bojimo, da morda vse le ni tako lepo, vse le ni tako zlato, kot se sveti in kot se prikazuje v javnosti. Morda pa bo kakšen odgovor na zastavljena vprašanja tako današnje seje, kot morda tudi na vprašanja, ki so se pojavljala na prejšnjih sejah, predvsem Odbora za kmetijstvo, pokazal, ali smo imeli v Poslanski skupini SDS prav, ko smo se z današnjo sejo skušali obrniti na Računsko sodišče.

Toliko, gospod predsednik, v uvodu.

Ja, hvala lepa, gospod Lisec.

Sedaj dajem besedo državnemu sekretarju iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospodu Podgoršku.

Izvolite, gospod Podgoršek, beseda je vaša, če seveda želite besedo. Predpostavljam, da jo želite. Izvolite.

Hvala, predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Na ministrstvu smo preučili posredovano pobudo, tako iz vsebinskega kot tudi iz formalnega vidika, preverili podrobno posamične navedbe iz vidika argumentacij, ki bi bile spodaj, in tudi dejanskega stanja in ugotavljamo, da navedbe nimajo ustrezne podlage, da bi lahko podprli ali pa videli smiselnost revizije. Revizija se seveda lahko vedno izvaja, ni nobenega, ampak iz vidika argumentacij nekako ugotavljamo, da zadostnih argumentacij ni.

Če se malo na določena vsebinska vprašanja, za katere je pristojno ministrstvo, verjamem, da bo potem podjetje razložilo nekatere druge stvari, ki so pravzaprav v njihovi pristojnosti, mi dovolite, da bi malo na kratko, ker se na tem odboru prvič srečujemo s to tematiko, razložil sploh kontekst in zakonsko ureditev in tudi potek in način sprejemanja.

Družba je bila ustanovljena na podlagi zakona. Zakon, če bi ga šli podrobneje brati, dosti podrobno predpisuje različne nadzorne mehanizme, ki jih mora družba vzpostaviti oziroma se pri upravljanju. V zakonu je predpisan obseg in sestava nadzornega sveta, tako da glede navedbe, da tu pravila niso dovolj jasna, se ne bi mogli strinjati. Osem članov, trije predstavniki delavcev, celo en predstavnik opozicije in štirje predstavniki ministrstev. Skratka, sestava je tako raznolika, da že s svojo strukturo precej preprečuje vplive parcialnih vplivov tako interesnih skupin, vsaj iz prevladujočega vidika, kot tudi politike. Nadalje, akt o ustanovitvi to predpisuje še podrobneje. V zvezi s tem ima pet členov, ki dosti podrobno predpisujejo načine in organizacijo organov podjetja, vsi koraki vzpostavitve so bili opravljeni pravočasno oziroma v rokih, kot jih zakon predpisuje in so tudi vsi organi delujoči. V tem smislu mislimo na nadzorni svet, strokovni svet in tudi poslovodstvo.

Glede izvrševanja sklepov … Ministrstvo, ki vodi evidence o izvršenih in neizvršenih sklepih, trenutno nima v evidenci nobenih sklepov, ki ne bi bili izvršeni tako napram Državnemu zboru, bilo jih je več, večinoma so bila priporočila in so bila večinoma tudi izvedena, pri nekaterih, ki so take narave, kot recimo vzpostavljanje gozdno-lesne verige, pa so aktivnosti dokazljivo v teku.

Glede zastavljenega vprašanja, kdo, kako se akti sprejemajo … Generalno je tako, da kar ima kot vlogo v zakonu predpisano Vlada, jih sprejema Vlada, če jih mora sprejeti skupščina podjetja, jih sprejema skupščina podjetja, drugače pa se to notranje-organizacijski akti, ki jih sprejema samo podjetje.

Glede pravil, ki so bila tudi omenjena, da se spreminjajo med potekom, se s tem ne bi mogli strinjati. Pravila, kot jih že zakon predpisuje, so treh vrst. Zakonodajalec je hotel s tem pridobiti še dodatni vpliv in nadzor, tako da običajna podjetja, kot so Železnice ali pa, ne vem, SODO, nimajo tega tako striktno organiziranega, kot je v tem primeru. Tu so tri pravila: ena urejajo najem podizvajalcev za sečnjo, za izgradnjo gozdnih cest, druga prodajo in tretjo oddajanje v najem gozdov, pravila za oddajanje za sečnjo, sistem je tak, da podjetje glede na svoj, ki ima strokovne službe in tudi glede na poslovni model in poslovno situacijo kreira predlog, Vlada ga pa v vlogi skupščine potem spreminja. Stanje je tu seveda temu skladno različno, največ so se spreminjala pravila za prodajo in to predvsem tudi zaradi tega, ker se podjetje razvija, kot veste je tudi dosti aktivna predvsem lesni del gozdno-lesne verige, zbornice in tako naprej in v teku pogovorov je seveda prišlo tudi do modifikacij, ne nazadnje je bil eden od ciljev, da se integrira tudi podjetje Snežnik, tako, da tu je seveda od momenta, ko je SIDG pridobil popoln nadzor na Snežnikom je tudi v tem delu prišlo do spremembe, tako, da pravila se spreminjajo predvsem zaradi utemeljenih razlogov, zaradi spremenjenih okoliščin. V zvezi s tem seveda tudi ne vidimo nobenih pravih argumentov, da bi šlo za kakršnokoli nedovoljeno državno pomoč, tudi zaradi tega, ker pravila, ki jih sprejema Vlada so predmet kompletne medresorske obravnave v kateri sodeluje tudi ministrstvo za finance in ustrezna služba, ki je zadolžena za nadzor nad državnimi pomočmi na nivoju države. Tako, da, če povzamem že prej povedano, stvari smo preučili, nekih indicov, ki bi vodili na neke nepravilnosti ali pa vsaj v tej obliki nismo zaznali in tudi ni nekih dokazov, da bi obstajali, zato same pobude s tega vidika ne bi morali podpreti.

Hvala.

Hvala lepa vam gospod Podgoršek.

Ministrstvo za gospodarstvo, gospod Cantarutti, izvolite.

Hvala lepa predsednik. Na kratko še mnenje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, najprej seveda dobro jutro, lepo pozdravljeni poslanci, poslanke in gostje.

Torej tudi mi smo seveda pregledali obrazložitev v tem zahtevku za sklic nujne seje in podobno kot kolegi iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, tudi mi menimo, da predlagani sklepi niso potrebni. Ob tem pa bi vendarle rad izpostavil še enkrat tudi našo vlogo pri sami predvsem gozdno-lesni verigi in pa spodbujanju branže, ki je bila nekoč eden temeljnih stebrov slovenskega gospodarstva. Mi smo namreč v preteklosti in seveda tudi zdaj bdimo nad tem kako se izvajajo sklepi tudi Vlade kot skupščine tudi ne nazadnje sklepi strateške načrta kjer jasno piše, da je potrebno seveda in, da bo SIDG vzpostavil štiri centre do leta 2021, torej od 18 do 21, namenil skupno skorajda 15 milijonov za to dejavnost. Vemo, da seveda stvari tako kot smo lahko tudi slišali še ne tečejo tako hitro kot bi si želeli, ampak tukaj seveda razumemo, da se je najprej nam zgodil seveda napad podlubnikov, da se je zgodil še vetrolom, tako, da mislim je potrebno vendarle tudi razumeti, da družba potrebuje nekaj več časa, da začne tudi z takšnimi razvojnimi dejavnostmi, aktivnostmi, ki pa jih mi seveda pričakujemo. Podobno velja tudi kar se tiče zagotavljanja surovine za slovensko gospodarstvo, za slovenska podjetja, ko smo na našem ministrstvu se seveda aktivno zavzemali za oblikovanje takšne oblike tega novega koncepta, upravljanja z državnimi gozdovi je bila ena temeljnih vodil seveda tega, da pridejo tudi naša podjetja po konkurenčnih tržnih cenah seveda do primerne surovine. Imamo nekaj informacij, da je seveda v tem trenutku tukaj, da so določene težave, še enkrat poudarjam tudi najbrž zaradi vseh objektivnih razlogov, ki so se zgodila tudi v naših gozdovih, da pa seveda pričakujemo, da bo to v nekem doglednem času vendarle zaživelo in bo seveda to ta ena izmed primerjalnih prednosti oblikovanja SIDG se tudi v praksi pokazala. Sicer menimo, da je potrebno seveda tukaj skupno delovati, Slovenski državni gozdovi so seveda samo eden iz med kamenčkov v širšem mozaiku vseh aktivnosti prizadevanj različnih inštitucij, ministrstev, prizadevanj za ponovno oživitev ali pa okrepitev lesno-predelovalne, pohištvene, če želite, branže, industrije. Mi bomo samo v letošnjem letu v ta namen namenili skoraj 16 milijonov evrov, 10,6 milijonov za spodbujanje inovativnosti v teh podjetjih in tehnološke opremljenosti pa še pet in nekaj milijonov za spodbujanje malih in srednje velikih podjetij iz te branže. Ob tem seveda aktivno pomagamo podjetjem tudi pri zagotavljanju potrebnih obratnih sredstev, torej kreditov in tako naprej. Skratka, tukaj mislim, da moramo skupaj narediti še dodatne napore, da se zgodijo te stvari tudi okrog oblikovanja lestno-gozdne verige. Tukaj mislim, da imamo še kar nekaj izzivov vsi pred seboj. Ta branža, kakršnakoli je, seveda je izjemno pomembna tudi z vidika izvoza, karkoli si kdo v tej državi misli glede izvoza. Ta podjetja predstavljajo pomembnega izvoznika in hvala bogu se nam je izvoz v lanskem letu povečal za 13,1 % in tudi to je nekaj zaradi česar je treba tem podjetjem tudi pomagati. Torej, da povzamem, mislimo da predlagani sklepi niso potrebni. Mi sicer bdimo nad delovanjem SiDG z našega vidika. Še enkrat poudarjam, da verjamemo, da so še rezerve pri tem, ampak zaradi vseh objektivnih razlogov tudi verjamem, da bo SiDG svoje poslanstvo v kratkem tudi v celoti izpolnjeval.

Hvala.

Hvala vam, gospod Cantarutti.

Sedaj dajem besedo ostalim gostom, ostalim vabljenim. Kdo želi besedo? Izvolite. Če se lahko predstavite, gospod, za magnetogram.

Hvala za besedo. Jaz sem Zlatko Ficko, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi. Vsem skupaj lep pozdrav, pozdrav poslankam in poslancem in vsem ostalim, ki so tukaj na današnji seji prisotni.

Naj ob tej uvodni besedi še predstavim mojega kolega, direktorja za finance, Dejana Kaiserbergerja, ki bo prav tako sodeloval v tej razpravi.

Kot je bilo že v besedah, ki jih je gospod Lisec povedal, gre za družbo, ki je nastala 1. julija, točno pred dvema letoma, se pravi, dvajset mesecev je za nami poslovanja, dvajset mesecev, bom rekel, napornega in trdega dela, ki so za zaznamovale naslednje stvari. Se pravi, šlo je za družbo, ki je nastala iz nič. Se pravi, družba ki je v bistvu odgovor na dosedanji koncesionarski sistem, ki je veljal dvajset let in seveda možnosti so bile različne ali se te koncesije podaljšajo, druge opcije so bile pač tale, ki se nam je zgodila, se pravi, da se je ustanovilo z zakonom državno podjetje, ki gospodari z državnimi gozdovi. Danes ima družba 235 tisoč hektarjev državnih gozdov, kar predstavlja 20 % vseh gozdov v državi. Kot sem prej začel, se pravi, družba je nastala iz nič, potrebno je bilo relativno v kratkem času, v mesecu dni, dobrem mesecu dni najti, prvič, prostore, kadre, prenesti oziroma izvesti prenos dejavnosti iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, pripraviti vse akte, tako da dejansko smo padli v eno tako delovno vnemo ekipa, ki je to vodila. Veliko je bilo takšnih, ki so dvomili, da bomo to uspeli, veliko je bilo dvomov, ampak na koncu je družba 1. 7. 2016 začela delovati in Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je na dveh sejah obravnaval poslovanje oziroma realizacijo ciljev gospodarjenja kot jih zakon nalaga. Lahko povem le to, da smo v prvem letu, se pravi, v prvih šestih mesecih ustvarili, posekali 530 tisoč kubikov lesa in ustvarili čisti dobiček 5,5 milijonov evrov, se pravi, v šestih mesecih.

Druga stvar, ki nas je doletela, je bila, kot je bilo že omenjeno, podlubniki, razvoj podlubnikov, ki je ena konstanta, ki se nam vleče in se bo verjetno še vlekla, ki zelo vpliva na samo gospodarjenje, saj dejansko tisti normalen tek spravlja v neke druge smernice, ko je potrebno namesto izvajanja redne sečnje, rednih del, izvajati sanitarno sečnjo oziroma ukrepe za preprečevanje širjenja podlubnikov. In še tretja zadeva, ki se nam je zgodila letos, se pravi 11. in 12. je bil, bom rekel, vetrolom velikih razsežnosti, tako v državnih in zasebnih gozdovih in ocena Zavoda za gozdove je, da je v tem trenutku približno 2 milijona 200 tisoč kubikov lesa podrtega. Se pravi vse to narekuje nove oblike delovanja, nove izzive, ki jih mora družba Slovenski državni gozdovi kot mlado podjetje seveda se z njimi spoprijeti in reševati. Sami ocenjujemo, da smo pri tem uspešni, nekateri mislijo drugače, ampak rezultati, ki jih bom predstavil za lansko leto mislim, da pritrjujejo mojim besedam. Vse kar bom povedal gre za argumentirane podatke, preverljive podatke, ti podatki niso odsev, bom rekel, dvomov razmišljanj anonimk in tako naprej, gre se pravi dejansko to kar se je z družbo v lanskem letu dogajalo. In sicer mi smo v letu 2017 posekali in prodali milijon 141 tisoč kubikov lesa, za kar smo dosegli povprečno prodajno ceno 50,4 evra po kubiku. To je pomenilo na nivoju družbe, da smo ustvarili 17,1 milijona evrov dobička pred amortizacijo, obrestmi in davku, se pravi pred EDBITA (?). Neto donos za državo v letu 2017 znaša 35,7 milijona evrov oziroma, če to povemo na kubik posekanega lesa je to 31,3 evra po kubičnem metru, sicer ocenjeno po metodologiji, ki jo uporablja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in je izračunana kot razlika med vrednostjo lesa in pa stroški, ki so bili potrebni, da se je ta les posekal, spravil, poleg tega pa še gojenje, gradnja in vse kar sodi v stroške. Če to primerjamo z koncesionarskim sistemom, ki je veljal 20 let, pomeni, da se je neto donos za državo v teh 20 mesecih več kot podvojil, saj je prej v času koncesionarskega sistema znašal v povprečju okoli 11 evrov po kubičnem metru. Če zdaj pogledamo, naredimo primerjavo med donosom v neto donosu države v primerjavi z nami in pa z koncesijskim sistemom, lahko povem naslednje, se pravi, če pogledamo koncesnine, ki so bile v povprečju od leta 2009 do 2016, so podatki naslednji. Količina posekanega lesa je bila v povprečju milijon 157 tisoč, vrednost lesa je bila 43,6 evra in stroški za izdelavo tega so bili 33 in neto donos za državo je bil 10,6, v zadnjem letu, tik preden je, ko so koncesije potekle, se pravi v prvih šestih mesecih leta 2016, so koncesionarji posekali 828 tisoč kubikov lesa, se pravi v teh 6 mesecih so se intenzivno trudili, da so posekali čim več, ker so pač zgubljali koncesijo oziroma koncesija se je potekla, tako, da je nam ostala ta razlika, ki smo jo, kot sem jo prej že omenil, 530 tisoč kubikov. Pomembno je pa to, da je vrednost lesa, se pravi v istem letu bila pri koncesionarjih 42,5, pri nas pa 47,6. In pa, da so tudi stroški gojenja na osnovi dela Slovenskih državnih gozdov približno za 11 evrov manjši kot so bili v primeru koncesionarjev. Neto donos za državo je v teh prvih 6 mesecih pomenil za s strani koncesionarjev 11,2, s strani družbe Slovenski državni gozdovi pa 27,1. In še na koncu, če pogledamo to kar sem na nek način že povedal, se pravi donos Slovenskih državnih gozdov v preteklem letu, posekano je bilo milijon 141 tisoč kubikov, vrednost lesa smo prvič presegli 50 evrov, stroški so še padli, 18,7 evra in donos, kot je bilo že omenjeno, je znašal 31,3 evra, kar pomeni trikrat več kot v času delovanja koncesionarjev. Ob tej priložnosti bi še to povedal, velikokrat, ko smo sprejemali zakon in ustanavljali to podjetje je bil izražen dvom o tem, koliko ljudi bo ostalo brez dela, ki jih prinaša posledično ta sprememba. Vendar danes ugotavljamo, da ljudi, ki jih potrebujemo za delo v gozdu še manjka, v tem trenutku ocenjujemo, da je to približno 800 ljudi, se pravi, praktično ni nihče izgubil službo oziroma še več, potrebne so nove zaposlitve za realizacijo tega plana. Če nadaljujem, če primerjamo poslovne rezultate, se pravi, poslovni rezultati prikazujejo močno preseganje planirane količine poseka, treba je pa tudi povedati, da je bila cena približno 7 evrov višja po kubiku kot v prejšnji ureditvi z koncesninami. Naslednja stvar na katero bi želel opozoriti ali pa vas informirati je, so preliminarni rezultati poslovanja družbe v letu 2017 v primerjavi s planom. Mogoče se kdo od vas vpraša zakaj grem tako v podrobno, namreč na zadnjem odboru, kmetijskem odboru, se pravi Odboru za kmetijstvo in gozdarstvo je bil tudi sprejet sklep, da moramo dopolniti naše poročilo z podrobnimi analizami, sicer je to, časa imamo 3 mesece, vendar to kar zdaj govorim je ravno to, se pravi, da vam predstavljam te podatke katere moramo do 20. aprila dostaviti tudi odboru. Se pravi, mi smo planirali 972 tisoč kubikov lesa, posekali smo kot smo rekli milijon 141 tisoč, čisti prihodek iz prodaje je bil 57 milijonov, tukaj moram povedati, da večji del, se pravi ustvarjamo z sečnjo, spravilo, prevozom lesa, manjši del pa ustvarjamo z drugimi aktivnostmi kot jih imamo in sicer certificiranjem, potem z nakupom in prodajo gozdov, z subvencijami in tako naprej, ter na ta način smo dobili še 615 tisoč evrov, kar je potem znesek 58 milijonov. Potem imamo odhodke, ki pač predstavljajo stroške poslovanja družbe in na tej osnovi je bil planiran dobiček 10 milijonov, na koncu se je pokazalo, se pravi kot rezultat uspešnega poslovanja 17 milijonov. Če mogoče malo pokomentiram še samo prodajo, količinska prodaja in posek sta bila v letu 2017 presežena za 17 %, to je tudi razlog, da smo presegli tako prihodke iz prodaje kot tudi seveda posledično stroške spravila in poseka, je pa res, da je posledično zaradi vetroloma kvaliteta lesa slabša, se pravi zaradi napada podlubnikov, prav zaradi tega je dosežena cena nekoliko nižja od planirane, vendar je, kot sem že povedal, več kot 7 evrov po kubiku višja kot je bila v primeru koncesionarskega sistema. Prihodki, mogoče komentar prihodkov iz tujine, prihodki iz tujine so znašali bistveno manj kot so bili planirani, ne nazadnje to niti ni tako, bom rekel, slabo, saj se vedno srečujemo z problemom, da je potrebno pomagati domačim proizvajalcem ali pa predelovalcem in dejansko lahko povem, da smo v lanskem letu prek 90 % lesa prodali doma in le 7 oziroma 8 % izvozili v tujino in še to slabši les za katerega ni bilo kupcev v Sloveniji. Potem stroški cest, vlak, gozdnogojitvenih del so 43 % pod planiranimi, vendar mi kljub temu, da so te stroški nižji smo zastavljene plane dosegli, zakaj so bili nižji stroški? Zaradi tega, ker seveda s tem, ko smo šli mi v javne razpise in na razpisih na trgu izbirali izvajalca kjer je konkurenca so bile seveda tudi cene nižje in seveda posledično smo to delo opravili z bistveno nižjimi stroški. Toliko mogoče na kratko o teh rezultatih, potem mogoče še o prodaji. Prodaja je zelo pomembna zadeva, danes je bilo že večkrat omenjeno, da smo spreminjali pravilnike, načine prodaje in tako naprej, to je seveda res, to smo se enostavno prilagajali trgu, kupcem, zahtevam, potrebam in to je, bom rekel, ne nazadnje se odrazilo o tem, da imamo danes več ali manj vse ključne akterje oskrbljene z lesom. Zdaj prodajna cena gozdno-lesnih sortimentov se je v lanskem letu iz meseca v mesec dvigovala in je prvič, kot sem že prej omenil, presegla 50 evrov po kubičnem metru. Podatek koliko lesa mesečno posekamo in prodamo, v povprečju mesečno okoli 100 tisoč kubikov v Sloveniji. Iz te tabele, ki sem vam jo dal kot opomnik je lahko razvidno, da v decembru to ni bilo doseženo, razlog je v tem, da je to konec leta in seveda vetrolom, ki je bistveno spremenil aktivnosti družbe. Zdaj kaj upoštevamo vse pri tem, ko določamo prodajno ceno, to je tudi vsebovano v enem od pravilnikov s katerimi prodajamo les oziroma smo ga prodajali v preteklosti, se pravi, cene smo oblikovali na osnovi ponujene cene, na osnovi tega koliko ima kupec lastne proizvodnje oziroma lastne predelave, na osnovi bonitetne ocene in seveda lastnih izkušenj z njimi v preteklem letu. Lahko vam povem, da imamo v tem trenutku takšnih resnih poslovnih partnerjev več kot 200, ko govorimo o prodaji, ko pa govorimo o izvajanju sečnje, spravila in prevoza pa prek 300, se pravi, da je družba dala oziroma z metodo javnih naročil možnost, da do dela pride vsak, ki izpolnjuje pogoje oziroma, ki je na tem javnem izbiranju tudi izbran. V prihodnosti, da se še bolj približamo tisti drugi točki naših ciljev za katere je bila družba ustanovljena, se pravi, da zagotovimo stabilno in konstantno oskrbo z surovino, seveda tukaj smo naredili tudi velik korak na ta način, da smo v letošnjem letu sprejeli nova pravila, ta pravila so pravila o načinih in merilih prodaje po dolgoročnih pogodbah, kjer na nek način kupcem in večinski so iz Slovenije, zagotavljamo z dolgoročnimi pogodbami, se pravi dolgoročno oskrbo z lesno surovino. Mi smo v tem trenutku v zaključni fazi, v naslednjih dneh bodo kupci ali pa naši poslovni partnerji, ki so izpolnjevali pogoje razpisa in, ki so bili pozvani in dopolnili razpis, pozvani k podpisu dolgoročnih pogodb in na ta način bomo sklenili pogodbo z 700 tisoč kubikov lesa hlodovine, se pravi tistega, ki potrebujejo žagarji in pa seveda določene količine pa tudi slabšega lesa, ko govorimo o celuloznem lesu, o brusnem lesu industrijskem lesu in tako naprej. Na ta razpis o dolgoročnih pogodbah se je prijavilo 195 kupcev, potem, ko smo naredili pregled oziroma kdo izpolnjuje pogoje jih je ostalo še nekje okrog 165 in s tem 165 bo seveda sklenjen dogovor, lahko vam povem, da je med temi 165 samo eden tujec in to en Italijan, ki je pač prišel noter glede na to, da smo na evropskem trgu in seveda ga ne moremo izločiti pa ne nazadnje tudi ni naš namen glede na to, da v tem trenutku imamo zelo malo ali pa premalo kapacitet za predelavo slabšega lesa.

Potem, mogoče še analizo, večkrat se sliši kakšen les prodajamo, ali kvaliteten les ali prodajamo slabši les pa naj bodo to iglavci, listavci in tako naprej, naša analiza v lanskem letu kaže, da smo od teh milijon 140 tisoč kubikov prodali 45 % hlodovine, se pravi hlodovine iglavcev, ki je najbolj iskana in tudi najdražja, za katero smo v povprečju dosegli ceno 60,8 evra. Nadalje smo 16 % količin prodali kot industrijski les iglavcev, kjer smo dosegli povprečno ceno 30,7, potem je bilo prodanih 29 % količine, ki predstavlja industrijski les listavcev in pa 10 procentov hlodovina listavcev, zakaj samo 10 %? Zaradi tega, ker smo se morali v lanskem letu spopasti z sanacijo podlubnikov, kar je pomenilo, da smo redne sečnje prekinili in, bom rekel, v skladu z odločbami in roki morali izvajati sanitarne sečnje napadenih dreves po podlubnikih.

Zdaj mogoče še kratka informacija o tem kakšen les je bil v lanskem letu največ prodan. Ko govorimo o iglavcih je to hlodovina iglavcev kategorije D1, ta D1 pomeni tista najslabša kvaliteta hlodovine. To je seveda posledica še enkrat delovanja podlubnikov, kajti ta les je relativno hitro slabše kvalitete in prav zaradi tega je prevladovala ta D1 kategorija.

Par besed še o največjih kupcih s katerimi je družba Slovenski državni gozdovi v lanskem letu poslovala. Velikokrat poslušamo očitke, kot sem že prej omenil, da sedimo na kavčih in gledamo kako slovenski les odhaja v Avstrijo in tako naprej. Jaz se s tem pač ne morem strinjati, lahko odhaja, seveda pa prav gotovo hlodovina iz državnih gozdov ne odhaja v tujino, kot sem že prej povedal, odhaja izključno v minimalnih količinah les slabše kvalitete. In, če pogledamo je naš največji kupec družba Lesonit iz Ilirske Bistrice, ki v bistvu predeluje ta slabši les in oni so v lanskem letu z naše strani dobili 125 tisoč kubikov lesa, kar predstavlja 11 % vsega kar družba Slovenski državni gozdovi proda. Na drugem mestu je naše podjetje Snežnik, potem imamo zasebnika Cugmajstra in tako naprej. Med temi največjimi desetimi sta dva Avstrijca, se pravi Keindl (?) in Lenzing (?), gre to kar sem že prej omenil, za slabše kvaliteten les, njihova količina pa je bila okoli 65 tisoč kubikov lesa v letošnjem letu, se pravi na osnovi dolgoročnih pogodb tega lesa ne bo šel v Avstrijo, ampak bo razdeljen med domače proizvajalce. In kot sem že povedal, se pravi le 8 % približno smo prodali v tujino. Potem eno od vprašanj, ki je bilo postavljeno na zadnji seji je bilo tudi izvajanje prejetih odločb Zavoda za gozdove, ko govorimo o sanaciji po podlubnikih. V lanskem letu, se pravi v letu 2017 smo mi prejeli, bom rekel, tako a kot c odločbe, mogoče samo pojasnilo, a odločbe pomenijo redno sečnjo, c odločbe pomenijo sečnjo sanitarno zaradi podlubnikov. In prejeli smo v lanskem letu 5 tisoč 500 odločb za tako imenovano sanitarno sečnjo in pa tisoč 600 za redno sečnjo, se pravi, tam nekje okoli 7 tisoč odločb. Kaj to pomeni v praksi? V praksi pomeni, da imamo mi na terenu odprtih dnevno od 200 do 250 delovišč, in da dnevno odvažajo z naših delovišč kamioni, število kamionov ca 200 do 250. Potem imamo pa še eno kategorijo, se pravi, zaključene odločbe in pa odločbe, ki so v izvajanju. In če pogledamo za lansko leto, smo mi od števila, ki sem vam jih prej povedal, zaključili 5 tisoč 293 C odločb in tisoč 346 A odločb. V izvajanju so še, je še približno 600 odločb. Tako, da lahko povem, da slovenski državni gozdovi uspešno rešujemo te prispele odločbe za sanitarno sečnjo, jih hitro odreagiramo in jih tudi prednostno obravnavamo.

Mogoče še komentar, kaj pomeni nezaključena odločba. Se pravi, to ne pomeni, da mi nismo posekali, ampak da delovišče še ni bilo prevzeto oziroma, da je potrebno s strani izvajalca SiDG in pa zavoda na nek način prevzeti to sečišče oziroma delovišče.

Še dva oziroma en ekonomski kazalec, pa bom to preliminarno zadevo končal. Se pravi, v mesecu avgustu in septembru lanskega leta je bil zabeležen občuten padec zapadlih terjatev, pa naj gre tako vrednostno kot procentualno. Prav zaradi aktivnega spremljanja poslovnih partnerjev, kupcev, se je občutno znižal delež zapadlih terjatev nad 60 dni, za tretjino pa se je tudi znižal delež zapadlih terjatev kategorij od 1 do 15 dni. In družba Slovenski državni gozdovi je ob koncu lanskega leta izkazovala manj kot 400 tisoč evrov zapadlih terjatev. Ta znesek bi bil seveda še nižji, če ne bi v zadnjem tednu decembra pri naših partnerjih nastopili kolektivni dopusti in enostavno ni prišlo do obračunov, tako da se je to zgodilo v mesecu januarju. S tem sem vam želel predstaviti poslovanje družbe v lanskem letu na osnovi argumentov. V nadaljevanju bi pa še na kratko pojasnil odgovore ali pa dvome, ki so bili postavljeni s strani predlagateljev oziroma očitke. Mislim, da so ti očitki bili dobronamerni, jaz jih bom pa tudi dobronamerno pojasnil.

Najprej prvi očitek za sklic nujne seje je bil zastoj pri sanaciji podlubnikov zaradi ustanovitve družbe Slovenski državni gozdovi. Po poškodbi žledu, ki se je leta 2014 zgodil, so sledile gradacije podlubnikov. Sama sanacija žledoloma je trajala nekaj let, zato so bile tudi gradacije podlubnikov v nadaljnjih letih intenzivne. Slovenski državni gozdovi so v letu 2016 izvedli posek in prodali preko 530 tisoč kubikov lesa od celotne količine posekanega in prodanega lesa je bil delež sanitarne sečnje skoraj 70 % od vseh del, ki smo jih imeli, tako da je bila realizacija izvedb sanitarne sečnje ob koncu leta 2016 skoraj 87 %. Ker v zimskem času zaradi bionomije podlubnikov te ne predstavljajo nevarnosti za nadaljnje širjenje, je bil določen del sanitarne sečnje, ki smo jo dobili z odločbami Zavoda za gozdove konec leta prenesen v letu 2017. Obseg sanitarnih sečenj je bil v začetku poslovanja novonastale družbe velik in v izjemnem obsegu. Normalni deleži, se pravi, sanitarnih sečenj v letih, se pravi, ko ni takšnih katastrof, znašajo približno 10 % vsega obsega letne sečnje. Ob velikih gradacijah podlubnikov je SiDG sečnjo in odpremo lesa v posameznih oddelkih…

Gospod Ficko, poglejte, vi berete tole, jaz bi prosil, če lahko, mi to vse imamo, bomo lahko vse prebrali, tako da, bi vas prosil, da…

Da skrajšam…