Spoštovane, spoštovani!

Dovolite, da pričnemo z 29. sejo odbora. Prosim za malo pozornosti, ker je kar nekaj pomembnih vsebinskih točk pa, da vsaj te ključne uvodne zadeve speljemo tako kot nam Poslovnik veleva.

Vse skupaj vas prav lepo pozdravljam! Nekaj tehničnih zadev. Za enkrat imamo dve obvestili o odsotnosti. Danes je odsotna članica odbora Violeta Tomić, prav tako pa je odsotna tudi članica odbora Iva Dimic. Imamo pa pooblastilo, da je namesto članice odbora gospe Vojke Šergan z nami gospod Saša Tabakovič oziroma imamo pooblastilo, da je namesto članice odbora Ive Dimic z nami kolega Zvonko Lah. Oba nadomestna člana prev lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 20. februarja ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o semenskem materiali kmetijskih rastlin.

2. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarskih merilih skladnosti.

3. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarstvu.

4. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu.

5. točka - Predlog zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu.

6. točka - Pobude in vprašanja članov odbora.

Ker včeraj do 12. ure nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik kakšne od točk dnevnega reda je določen dnevni red, kot se ga prejeli s samim sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH RASTLIN - SKRAJŠANI POSTOPEK.

Predlagateljica predloga zakona je Vlada. K obravnavi te točke sem vabil Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in pa Sindikat kmetov Slovenije. S sklicem seje pa ste poleg predloga zakona prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe, naknadno pa ste prejeli še odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in nekatere pripombe Zakonodajno-pravne službe z datumom 27. 2., mnenje komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz 27. februarja, amandmaje koalicijskih poslanskih skupin 28. 2. in pregled amandmajev z dne 5. 3. 2018.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona v okviru, kot rečeno, skrajšanega postopka, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona in vloženih amandmajih ter morebitnih predlogih za amandmaje odbora. Med nami pozdravljam ministra Dejana Židana in mu predajam besedo, če želi podati uvodno obrazložitev k členom predloženega zakona. Gospod minister, izvolite.

Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovana sekretarka odbora! Lep pozdrav tudi ostalim prisotnim!

Moj predlog je bil, predsednik, da bi zaradi moje odsotnosti čez eno uro, ker imam opravke na Vladi, bil kot prvi obravnavana sprememba zakona o kmetijstvu, vendar povsem razumem razloge in jih tudi spoštujem. Tako da pri zakonu o semenskem materialu sledimo trem usmeritvam. Prilagajamo se razmeram v katerih opravljajo dobavitelji svojo dejavnost, saj bodo tako dobavitelji bolj enakopravno obravnavani glede na njihovo vlogo v dobavni verigi. Kot drugo omogočeno bo lažje, bolj usklajeno sistematično in učinkovito izvajanje uradnega nadzora v celotni dobavni verigi od pridelave do končnega potrošnika. In kot tretje, dosežena bo boljša uskladitev tega zakona z drugimi veljavnimi predpisi, zlasti zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in zakonu o prekrških. To bomo pa, spoštovani, dosegli na štiri načine. Kot prvo, dobavitelji, ki v dobavni verigi z namenom nadaljnje prodaje na debelo nabavljajo semenski material, ki ga prvič da na trg, torej distributer, se bo moral po novem vpisati v register dobaviteljev. Ocenjujemo, da se bo v register dobaviteljev pri uporabi z varno hrano v šestih mesecih po sprejetju zakona vpisalo približno 50 distributerjev, ki se ukvarjajo izključno z nabavo in nadaljnjo prodajo semenskega materiala poleg sedanjih 750 dobaviteljev, ki so že vpisani v register dobaviteljev. Kot drugo, obveznosti dobaviteljev se jasno določijo glede na njihovo vlogo v dobavni verigi. Obveznosti distributerjev so sorazmerno manjše od tistih, ki jih novela zakona nalaga dobaviteljem, ki opravljajo vse dejavnosti dobavitelja, od pridelave do trženja semenskega materiala. Distributeriji bodo morali zagotavljati sledljivost semenskega materiala in preverjati skladnost s predpisanimi zahtevami na podlagi etiket in drugih dokazil, s katerimi je označen semenski material. Ta obveznost bo veljala za vse distributerje, ne glede na to v kateri državi Evropske unije je bil semenski material prvič dan na trg. Kot tretje, z novelo zakona se znižujejo najnižje predpisane globe za obstoječe prekrške, hkrati pa bo inšpektor lahko za ponavljajoče se kršitve, iste kršitve, po novem hitro izrekel globo v znesku, ki je višja od najnižje predpisane globe. Dodajalo pa se globe za distributerje v primeru neizpolnjevanja obveznosti, ki so jim po novem naložene. In kot zadnje, z novelo zakona se odpravljajo nejasnosti, ki se pojavljajo pri izvajanju konkretnega zakona kot posledica sklica na drugo veljavno zakonodajo, kot recimo zakon, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin in zakon, ki izvaja inšpekcijski nadzor. Zato mi ocenjujemo, da s sprejetjem tega zakona se bo povečala varnost kupcev in po drugi strani zaščitilo tudi obstoječe proizvajalce semenskega materiala in za to vam, spoštovane poslanke in poslanci, predlagamo, da novelo zakona podprete. Hvala.

Hvala minister za uvodne besede. Z nami je predstavnica Zakonodajno-pravne službe mag. Andreja Kurent. Želite podati dodatno obrazložitev pisnega mnenja.

Izvolite.

Hvala lepa.

Mnenja v bistvu niti ne bi dodatno pojasnjevala, ker so vse pripombe iz našega mnenja ustrezno upoštevane v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin oziroma je ustrezen odgovor dalo Ministrstvo za kmetijstvo.

Hvala.

Hvala.

Želi predstavnik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano besedo? Ga ne vidim. Želi besedo predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije? Gospod Ravnik, izvolite.

Hvala za besedo predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci!

Mi smo v postopku sprejemanja zakona dali pripombe in zakon podpiramo, tako da zadeva danes uredi.

Hvala.

Predstavnik sindikata kmetov ni izrazil želje po razpravi, zato dovolite, da prihajamo na razpravo članov odbora o posameznih členih in o vloženih amandmajih ter o morebitnih predlogih za amandmaje odbora. Predlog zakona ima 16 členov, kot ponavadi pa predlagam, da po končanem glasovanju o amandmajih in morebitnih predlogih za amandmaje odbora v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasujemo o vseh členih skupaj.

Kdo takšnemu predlogu nasprotuje? Ker ne vidim želje po nasprotovanju, bomo delali tako kot ponavadi. Torej na podlagi pregleda amandmajev. Prosim, če kdo želi razpravljati pri členih h katerim ni vloženih amandmajev, da me pravočasno opozori.

V razpravo dajem 1. člen h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi in jo zaključujem.

V razpravo dajem 2. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Ne vidim želje po razpravi in jo zaključujem.

Prehajamo na odločanje o amandmaju k 2. členu. Glasujemo.

Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 3. člen h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni želje.

V razpravo dajem 4. člen h kateremu ni vloženih amandmajev, prav tako ni želje.

V razpravo dajem 5. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Če ni želje po razpravi, pričenjamo z glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 6. člen kjer ni vloženih amandmajev, ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 7. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Če ni želje po razpravi, dajem amandma na glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 8. člen h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni želje.

V razpravo dajem 9. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Če ni želje, pričenjamo z glasovanjem. Glasujemo.

Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 10. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Prav tako ne vidim želje po razpravi, zato pričenjamo z glasovanjem. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 11. člen kjer ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 12. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Če ni želje po razpravi, glasujemo. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 13. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Če ni želje po razpravi pričenjam z glasovanjem.

Kdo je za? (9 članov.)Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 14. člen, kjer ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

Zato dajem v razpravo 15. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Če ni želje po razpravi pričenjam z glasovanjem.

Kdo je za? (9 članov.)Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 16. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Če ni želje po razpravi pričenjam z glasovanjem.

Kdo je za? (9 članov.)Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

S tem tudi zaključujem razpravo in glasovanje o amandmajih.

V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo še na glasovanje o vseh členih skupaj. Je kakšna želja po razpravi? Želje ni, zato zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.

Kdo je za? (9 članov.)Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin.

Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.

Potrebno je določiti še poročevalca odbora za sejo Državnega zbora. Je kakšna posebna želja? Ne vidim, zato dovolite, da bom poročevalec sam kot predsednik odbora. Najlepša hvala.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VETERINARSKIH MERILIH SKLADNOSTI - SKRAJŠANI POSTOPEK.

Predlagateljica predloga zakona je Vlada. K obravnavi te točke sem vabim Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije. Naknadno pa smo 2. marca povabili še Veterinarsko zbornico Slovenije. S sklicem seje ste poleg predloga zakona prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe. Naknadno pa še mnenje komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 27. februarja, amandmaje koalicijskih poslanskih skupin 28. februarja, odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na nekatere pripombe Zakonodajno-pravne službe 2. marca in pregled amandmajev z dne 5. marec 2018.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka, kjer bomo prav tako, kot ponavadi, opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona in vloženih amandmajih ter morebitnih predlogih za amandmaje odbora. Minister, če želite uvodno besedo, izvolite.

Hvala, gospod predsednik. Ta zakon, torej sprememba zakona o veterinarskih merilih skladnosti predvsem naslavlja povečana tveganja, ki so v naši okolici in s tem tudi v Sloveniji kar se tiče nekaterih nevarnih kužnih bolezni pri živalih. Ta tveganja naslavljamo sedaj štirimi skupinami ukrepov. Prva skupina ukrepov je dodajanje pravnih podlag generalnemu direktorju Uprave za varno hrano za hitro in učinkovito ukrepanje za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni živali, kot recimo aviarna influenca, bolezen modrikastega jezika, afriška prašičja kuga, vozličati dermatitis, osebnice ovac in koz, kuga drobnice in podobno ter s tem nastanka gospodarske škode. Z navedeno spremembo se v pojavu bolezni omogoča vzpostavitev pravnih podlag za izbiro ukrepov, ki so na voljo za preprečitev pojava in preprečitev širjenja bolezni živali. Ob pojavu nalezljivih bolezni je ključno hitro ukrepanje na kmetijskih gospodarstvih z nadaljnjo izdajo individualnih odločb na kmetijskih gospodarstvih imetnikih živali. Za strokovno podporo pri odločanju o ukrepih glede varovanja zdravja ljudi in živali pa je predvidena pomoč strokovnjakov, za katere mora biti predvideno plačilo v skladu s predpisi vlade, ki urejajo sejnine in poročilo stroškov. Pri tej točki dovolite, da samo pojasnim. Vem, da smo imeli razprave tudi za zakonodajno službo Državnega zbora, da pojasnim nujnost. Namreč kadar pride do nevarnosti ali celo izbruha kužne bolezni, je včasih potrebno odreagirati v minutah in urah, ne moremo čakati na objavo odločbe v Uradnem listu in zato je predlog tovrstne ureditve in prošnja za razumevanje.

Kot drugo. V Sloveniji imamo odobrene laboratorije, ki morajo izpolnjevati pogoje, vendar v sedaj veljavnem zakonu ni jasnih določb o ukrepanju v primeru neizpolnjevanja pogojev imenovanih laboratorijev ali k sodelovanju imenovanih laboratorijev ugotovijo nepravilnosti ali kršitve. S sprejemom predloga zakona lahko jasno določimo pogoje in postopek prenehanja koncesije za imenovanje laboratorijev ter, da v primeru prenehanja koncesije generalni direktor lahko sklene pogodbo z drugim laboratorijem države članice, ki izpolnjuje pogoje. Določa določba, da lahko generalni direktor sklene pogodbo z drugim laboratorijem državne članice je nujna, da se zagotovijo analize za neprekinjeno izvajanje uradnega nadzora. Dodana je tudi določba, da pritožba zoper odločitev o odvzemu koncesije ne zadrži izvršitve ker gre za dejavnost, ker mora biti zagotovljena trajna in nemotena izvedba, je treba v primeru odvzema koncesije za nemoteno izvajanje dejavnosti takoj določiti drugega izvajalca koncesije. V Sloveniji imamo tudi nacionalne referenčne laboratorije. S spremembo zakona pa določamo tudi pogoje, kdaj nacionalni referenčni laboratorij izgubi status, če mu je bilo odvzeto imenovanje, če krši obveznosti nacionalnega referenčnega laboratorija ali huje krši koncesijsko pogodbo. Prav tako je navedena možnost, da generalni direktor uprave izmed imenovanih laboratorijev določi drugi nacionalni referenčni laboratorij ali sklene pogodbo z referenčnim laboratorijem druge države članice.

In kot zadnje. Razdelan je postopek ravnanja na področju razvidov, kadar je ugotovljena prisotnost prepovedanih oziroma nedovoljenih substanc tudi v manj kot polovico uradnih vzorcev tako, da se imetnik odloči za pregled vseh živali, bodisi za usmrtitev teh živali.

Hvala gospod predsednik.

Hvala tudi vam, minister.

Želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe, mag. Andreja Kurent podati dodatno obrazložitev? Izvolite.

Hvala za besedo.

Tudi tukaj ne bi povzemala mnenja. Prejeli ste ga pred štirinajstimi dnevi. Dobili smo ustrezna pojasnila oziroma amandmaje poslanskih skupin koalicije, razen k 6.členu. To sem dolžna opozoriti. Zakonodajno-pravna služba sicer razume zapletenost situacije in tako naprej, kar nam je bilo večkrat pojasnjeno v sklopu usklajevanj, vendar pa smo dolžni opozoriti na pravni vidik te določbe. Gre namreč za vprašanje, ki ga nekako nismo dorekli z ministrstvom ali gre v tem primeru sklepa generalnega direktorja Vursa za predpis ali ne. Po našem razlogovanju gre namreč za predpis glede na naslovnike, glede na naravo ukrepov in to torej pomeni, da ima ta sklep eksterne učinke. Ustava pa tukaj zahteva, da se predpisi objavijo v Uradnem listu, veljati začnejo pa šele po objavi. Nasprotna situacija pa je lahko, če se ta sklep ne razume kot predpis, glede na to, da ureja konkretno situacijo, pa v bistvu pride v poštev pravila splošnega upravnega postopka. Treba je namreč tudi vedeti zgodovinsko pa tudi primerjalno-pravno so se take situacije kot smo mi to uspeli razbrati iz obstoječe oziroma prejšnje zakonodaje, še iz SFRJ, da so se te zadeve, ti ukrepi določali kar z odločbo oziroma z odredbo.

Hvala lepa.