Spoštovani, lep pozdrav.

Pričenjam 73. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Obveščam vas, da kot nadomestna članica z nami sodeluje kolegica Erika Dekleva za mag. Branislava Rajića.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1 – Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona, skrajšani postopek. Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STANOVANJSKEGA ZAKONA,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Francem Trčkom.

Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje na podlagi zahteve Poslanske skupine Levica za sklic nujne seje odbora z dne 23. 2. 2018, ki je objavljena na spletni strani Državnega zbora s sklicem.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 119. seji, dne 5. 2. 2018 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 26. 1. 2018, mnenje Zakonodajno-pravno službe z dne 5. 3. 2018, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 6. 3. 2018, stališče Skupnosti občin Slovenije z dne 23. 2. 2018, pripombe Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana z dne 27. 2. 2018, mnenje Vlade o predlogu zakona z dne 1. 3. 2018. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Rok za vložitev amandmajev je bil do začetka obravnave predloga zakona. Do sedaj je bil vložen amandma Poslanske skupine Levica k 2. členu.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni predlagatelj, skupina poslank in poslancev, prvopodpisani dr. Franc Trček, Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije in Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem najprej predstavniku predlagatelja, dr. Francu Trčku… / oglašanje iz dvorane/ Kolegu Luki Mescu, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona.

Okej, hvala za besedo in lep pozdrav.

Naša sprememba Stanovanjskega zakona je povsem enostavna. Predlagamo, da bi občine v 115.a členu, ki ga dodajamo, dobile možnost, da postavijo najvišjo vrednost najemnin na svojem teritoriju. Zdaj bom pa poskušal na kratko razložiti, zakaj je to.

Prva stvar, na katero bi opozoril, je 78. člen Ustave, ki nam veli, da država ustvarja možnosti, da si vsak zagotovi primerno stanovanje, to je nekako duh ustave, se pravi pač država naj bi bila tista, ki naj bi nam ustvarjala možnosti, da si pridobimo ustrezno stanovanje. Realnost zadnjih 25 let je na žalost povsem drugačna, od zloglasnega Jazbinškovega zakona, kjer so se stanovanja razdelila med neko generacijo, so zdaj generacije, ki prihajajo za njo ostale brez kakršnekoli ustrezne stanovanjske politike. Vse je prepuščeno posamezniku, pač stanovanje je stvar za katero moraš poskrbeti sam, zdaj, če si dovolj dobro plačan, da ti plača omogoča prebivanje tam kjer bi rad živel, recimo v nekem urbanem okolju, v redu, če nisi imaš najverjetneje možnost mansarde pri svojih starših, ki so bili, tega ne znam dobro razložiti zakaj, ampak v sedemdesetih in osemdesetih toliko daljnovidni, da so pač po navadi zgradili eno nadstropje v hiši več kot so ga rabili. Zdaj jaz prihajam iz periferije in tam je praktično v Železnikih moja cela generacija stanovanjsko vprašanja rešila na identičen način, to je, da so si zgradili mansarde pri starših, prizidek ali kaj podobnega. Moja generacija, ki živi v mestu pa je v popolnoma drugačni realnosti. Zdaj nekateri seveda imajo tudi v mestu starše, ki so tukaj pridobili stanovanje in s tem kapital s katerim lahko svojim otrokom pomagajo pri pridobitvi stanovanja, se pravi starši, ne država. Za vse ostale je pa tukaj peklenski najemniški trg ali pa astronomske cene stanovanj. Če vzamemo recimo nek par iz Ljubljane, oba dva dobivata povprečno slovensko plačo, se pravi 1050 evrov na mesec, skupno gospodinjstvo dobi 2100 evrov, se odločita, da bosta najela stanovanje, ki bo primerno zanju pa mogoče še za enega majhnega otroka, nekje 55 kvadratnih metrov, bosta za najem stanovanja plačala 11 evrov v povprečju na kvadrat, se pravi nekje 600 evrov za najem plus nekih 200 evrov na mesec za stroške, se pravi cca. 40 % njunega celotnega prihodka tega gospodinjstva gre samo za to, da pokrijeta najemnino. Seveda je pa pred njima prihodnost vprašljiva, ne ve se kakšna bo njuna pokojnina, ne ve se ali bosta na dolgi rok zmogla takšno najemnino plačevati in najemnina je tista, ki jima odškrtne praktično celoten proračun, ki bi ga sicer lahko pretvorila v varčevanje. To je eden izmed prvih razlogov zakaj predlagamo omejitev najemnin, zdaj, če pogledamo malo čez mejo, zadnjič smo gostili v Levici avstrijske goste, ki so nam povedali kako so stvari urejene pri njih, seveda je neprimerljivo, ker tam niso šli v privatizacijo stanovanj, ampak imamo recimo Dunaj, kjer je več kot 220 tisoč stanovanj v javni lasti, v njih prebiva prek 800 tisoč prebivalcev tega mesta, kar pokrije nekje polovico celotnega prebivalstva, ampak najemnine so kljub neprimerno višji kupni moči, tam nižje. Recimo v Grazu, kjer imajo prav tako zgledno stanovanjsko politiko so na različne načine prišli do tega, da je povprečna najemnina za stanovanje v Grazu za četrtino, za tretjino manjša kot v Ljubljani in sicer 8 evrov na kvadratni meter, kljub temu, da je tam standard krat dva, kljub temu, da tam recimo občinski svetnik, imajo, profesionalni občinski svet zasluži 4 tisoč evrov na mesec, kar je več kot pri nas premier in tako naprej. Se pravi oni so, se s tem problemom soočali na način, ki ljudem dejansko omogoča to kar piše v naši ustavi, pridobitev primernega stanovanja za bivanje. In to ima seveda posledice potem za celotno družbeno dinamiko od družbene mobilnosti do razvoja socialnega kapitala in vseh drugih ciljev, ki bi jih radi sledili. Zdaj Vlada je naši, našemu ukrepu, ki bi občinam zgolj ponudil možnost, da najemnine začnejo regulirati, odgovorila, da je v neskladju z ustavno določbo o svobodni gospodarski pobudi in razpolaganju z lastnino. To me čudi, ker, če bi, če pogledamo spet malo naokrog, recimo po Evropi bomo videli to kar piše na spletni strani Global property guide, tam ugotavljajo naslednje, da v večini evropskih držav takšne ali drugačne regulacije najemnin obstajajo, oni jih razdeljujejo v različne tipe, nekje imajo sisteme za nadzorom rastjo najemnin, drugje imajo določene najvišje možne najemnine, spet v tretjih državah poznajo mehanizem o zamrznitvi najemnin, v Nemčiji imamo sistem primerljivih najemnin, ki pač omejuje rast in tako naprej in na tej, ta institucija Global property guide ugotavlja, da so v petnajstih evropskih državah zakonodaje naklonjene najemnikom, v šestih evropskih državah so nekje nevtralne, v šestih pa je zakonodaja, ki je naklonjena, izrazito naklonjena najemodajalcem in ugibate lahko v kateri skupini držav se je znašla Slovenija, seveda v tej zadnji, zakonodaja, ki je izrazito naklonjena najemodajalcem, razlog zato pa je ravno branje Vlade Republike Slovenije, da je stanovanje pač navadna lastnino s katero lahko vsak prosto razpolaga, da je kakršnakoli regulacija oddajanja tega stanovanja poseganje v svobodno gospodarsko pobudo in, da zato mora biti razpolaganje s stanovanji prosto in tržno. Zdaj tukaj, če bi verjetno šli naprej bi nam začeli razlagati, da je stanovanjski trg tudi tisti, ki bi moral odgovoriti na družbene potrebe na katere mi opozarjamo. Jaz na žalost vidim, da ne odgovarja, cene stanovanj v Ljubljani samo v zadnjih dveh letih od 2015 poskočile za 18 %, ampak ni nikjer videti interesa investitorjev za novogradnje, ne vem, nikjer po Ljubljani praktično, razen tistih projektov, ki so se končali leta 2008, pa se zdaj nekako nadaljujejo, ne vidite gradbenih jam ali pa tega, da bi se gradile nove stanovanjske soseske, posebej ne iz neke privatne pobude, kar bi pričakoval ob naraščajočih cenah stanovanj in ob visokih cenah najemnin, ampak tega ni. Edino kar se trenutno dogaja je to, da se s prihodom raznih platform kot je Airbnb že tako, za tukajšnje prebivalstvo, nevzdržne cene najemnin in stanovanj še povečujejo. Namreč stanovanje danes postaja nekako investicija, ki je precej donosna, če imaš to srečo, da lahko vzameš kredit za 200 tisoč evrov, po mojem ni boljše investicije od tega, da si kupiš neko stanovanje v centru mesta, 50 kvadratno, ga oddaš preko platforme Airbnb in to ti lahko prinaša tudi po 80, 100 evrov na dan v času turistične sezone, skratka ustvariš si stroj, ki ti sam odplačuje kredit in v par letih dobiš na ta račun, se pravi s kreditom lastnino vredno 200 tisoč evrov, verjetno se bo v tem času njena vrednost še povečala. Tako, da zdaj sem temo precej razširil, ampak, če se poskušam sfokusirati nazaj na naš predlog. Naš predlog je, ponavljam, povsem enostaven, dodajamo 115a. člen v stanovanjski zakon, s tem členom omogočamo občinam, da določi najvišjo možno ceno najemnine, cilj tega zakona pa je, da se najemniški trg pri nas začne regulirati in, da se višina najemnin začne omejevati. To je povsem primerljivo s sistemi, ki jih vidimo drugod po Evropi, ne gre za nikakršen poseg v svobodno gospodarsko pobudo, ampak gre za nek skromen poskus zaščite interesa najemnikov stanovanj, ki so bili do zdaj povsem prepuščeni prostemu trgu in prostemu določanju najemnin, kar sta pa tudi glavna razloga zakaj so te v Sloveniji glede na kupno moč toliko astronomsko visoke. Zavedamo se, da bo treba tukaj storiti bistveno več, izboljšati nadzor nad najemniškim trgom, vzpostaviti sledljivost in transparentnost, se pravi, da se ne bo plačevalo najemnin na roke, kar mislim, da se kar pogosto pri nas dogaja, ampak, da bo pač nad tem nek jasen nadzor vzpostavljen, je pa predlog, ki ga danes dajemo na mizo pač nek začetni kamenček v mozaiku zato, da od popolnoma ne reguliranega trga najemnin pridemo v sistem, ki bo primerljiv z državami po katerih se Slovenija rada zgleduje. Toliko za začetek.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za okolje in prostor, gospa Lidija Stebernak, državna sekretarka, imate besedo.

Hvala za besedo, spoštovane poslanke in poslanci in vsi ostali prisotni.

Predlog zakona o spremembah stanovanjskega zakona, ki je trenutno pred vami želi občinam dati možnost, da bi lahko na svojem območju z odlokom omejile višino najemnin za tržna in namenska najemna stanovanja. Argument za to navaja predlagatelj, da je s pomanjkanjem najemnih stanovanj in posledično zaradi visokih najemnin ter primerjavo z državami, kjer je razmerje med lastniškimi in najemnimi stanovanji izrazito v prid slednjim. V Sloveniji imamo več kot 90 % stanovanj lastniških, zato nismo primerljivi s stanovanjskimi politikami navedenih držav, prav tako po podatkih GURS nam tržne najemnine v zadnjih letih niso rastle. Želeli bi poudariti, da se Vlada zaveda problematike pomanjkanja javnih najemnih stanovanj in zato je tudi eden glavnih ciljev resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025 pravzaprav povečanje prav teh stanovanj. Glavno vlogo pri tem prevzema stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki si je z svojo sprejeto poslovno politiko do leta 2020 zastavil cilj zagotoviti 2 tisoč novih najemnih stanovanj in v teku so že razpisi, ki to tudi omogočajo. Prav tako je z spremembo stanovanjske zakonodaje, ki je bila sprejeta v lanskem letu, omogočeno tudi povečano zadolževanje občinskih stanovanjskih in tudi republiškega stanovanjskega sklada, če mogoče ta del ponazorim tudi z konkretnimi podatki, bi vam mogoč povedala tudi napoved investicij stanovanjskega sklada Republike Slovenije in sicer se predvideva v Ljubljani v Novem Brdu izgradnja 498 stanovanj, v Mariboru 290, v Ljubljani je že v postopku pridobivanja gradbeno dovoljenje, v Mariboru so pridobljena zemljišča, v Kranju ob Savi 180 stanovanj, je tudi že pridobljeno zemljišče, potem ima sklad razpise in sicer za nakup stanovanj v mestnih občinah do višine 15 milijonov za 150 stanovanj, potem tudi razpis za vse občine, za do 500 stanovanj v višini 30 milijonov, razpis za starejše do 300 enot v višini 15 milijonov, v Ljubljani se pelje tudi pilotna skupnost in sicer na Gerbičevi za 100 enot za mlade v višini 5 milijonov in skupaj z ljubljansko občino vodimo projekt tudi za gradnjo, stanovanj preko stanovanjske zadruge v Rakovi Jelši, kjer ima Mestna občina Ljubljana tudi zemljišča. Tako, da ob povečanem zagotavljanju teh javnih stanovanj so seveda potrebne tudi še druge spremembe, predvsem to, da se najemnina opredeli v višini stroškovne najemnine in seveda, da se potem zagotovijo tudi subvencije za tiste ljudi, ki zaradi materialno niso zmožni plačevati te stroškovne najemnine. Glede na vsebino je treba povedati tudi to, da država trenutno že rešuje pomanjkanje javnih najemnih stanovanj in sicer z subvencijo tržne najemnine, ki jo vsaka do polovice pokrivata občine in država in opozorila bi tudi na določbo v stanovanjskem zakonu, ki pravzaprav že v sedanjih 119. in 120. členu omogoča, da lahko občina omeji oderuško najemnino. Vlada Republike Slovenije pravzaprav meni, da bo cilj, ki ga je predlagatelja zakona želel doseči z omejevanjem tržnih najemnin dosežen tudi z predstavljenimi aktivnostmi, kot sem že povedala, da je tudi doslej že možna omejitev tržnih najemnin v kolikor občina ugotovi povprečno ceno tržne najemnine na svojem območju in ugotovi, da so najemnine 50 % višje kot je povprečna tržna v občini se šteje, da je to oderuška najemnina in jih je možno omejiti. In prav tako analiza tudi izkazuje, da tržne najemnine v obdobju za katerega je bilo pripravljeno poročilo, niso rastle in zaradi vsega tega navedenega Vlada tega zakona ne podpira, enako pa je tudi stališče Združenj občin, se pravi skupnosti občin Slovenije in tudi Zveze mestnih občin Slovenije.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Katarina Kralj, imate besedo.

Hvala za besedo gospod predsednik.

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili pisno mnenje, povzela ga bom samo na kratko. Iz ustavnopravnega vidika smo opozorili na tri stvari, da prvič, da iz ustaljene ustavne sodne presoje, ki jo navajamo v mnenju nesporno izhaja, da pomeni omejevanje višine tržne najemnine, normiranje načina uživanja lastnine oziroma že poseg v lastninsko pravico. Drugič, da je iz Ustave in ustaljene ustavno sodne presoje izhaja, da lahko ta vprašanja, torej regulacijo, torej način uresničevanja lastninske pravice, kot tudi morebitne posege vanjo določi le zakon. In tretjič, kar je Ustavno sodišče izrecno poudarilo v eni od svojih odločb, da zakonodajalec tega ustavno določenega pooblastila ne more prenesti na druge organe, v konkretnem primeru na lokalne skupnosti. In na podlagi teh ustavnih izhodišč smo ocenili, da predlagana ureditev tem ustavnih zahtevam ne sledi, saj predlog zakona ne določba nobeni vsebinskih kriterijev, načina in obsega omejevanja tržne najemnine, ampak pooblastilo za njeno regulacijo v celoti prepušča lokalni skupnosti, torej v bistvu naša pripomba je, če se zakonodajalec odloči morebiti za regulacijo tržnih najemnin, mora osnove določati v zakonu, medtem, ko podzakonski predpis lahko v skladu z načelom legalitete določi le podrobnejša pravila za določitev najvišje tržne najemnine oziroma njene letne rasti. To konec koncev potrjuje tudi primerjalno pravne ureditve, ki so jih predlagatelji predložili, tam kjer so se odločili za to, so zadevo uredili vsaj v osnovi v zakonu.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo bi predal predstavniku Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospod Bogomir Vnučec, imate besedo.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj.

Naša komisija predlog zakona podpira, saj menimo, da predstavlja dobro spodbudo za neko daljnoročno rešitev stanovanjske problematike v naši državi. Ne strinjamo se z argumenti Vlade, ki nasprotuje, da so najemnine že zdaj visoke, seveda so visoke, ker so že zdaj previsoke. Poleg tega tudi občine imajo velike težave, ko subvencionirajo v najemnino saj nima pravega nadzora, ko se najemnik, ki je opravičen do subvencije in pa lastnik dogovorita za višjo tržno ceno in seveda potem teh 50 % seveda so tudi te možnosti oderuške, vendar saj v praksi je to kar velik problem ugotavljati in potem do tega tudi priti. Tudi primerjava z tujino ni najbolj, mislim je težka zaradi tega, ker vemo, da pri nas je tako imenovani Jazbinškov zakon omogočil, da smo mi na takem visokem procentu lastniških stanovanj, seveda kot je pa predlagatelj povedal, so pa mladi v veliki večini še vedno pri svojih starših in nimajo te možnosti. No in zdaj, da tudi ne bi širše odpiral ta problem, mislim, da je treba nadgraditi to pobudo tudi z subvencijami, da tudi mladi lažje pridejo do kreditov in do stanovanj in pa ne strinjamo se s sedanjo politiko stanovanjskega sklada, kot je tudi že sama državna sekretarka povedala, vse nove investicije so v večjih središčih, zakaj niso še v drugih? Zaradi tega, ker je pač stanovanjski sklad tržno usmerjen in nima interesa graditi tam kjer so nižje najemnine in pa nižje cene, zato bi bilo potrebno tudi nekako strukturno urediti občinske fonde na ta način, da se občinam, ko se določa povprečnina, le ta poveča in občinam zmanjšajo obveznosti ter na ta način se dobijo sredstva za občinske stanovanjske fonde in bo ta anomalija, da je gradnja potem skoncentrirana samo v nekaterih območjih, manjša in pa lažje odpravljiva. Toliko.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo še kdo od preostalih vabljenih? Pa, če se predstavite prosim za magnetogram.

Hvala predsednik za besedo. Marko Rupar, predstavnik Skupnosti občin Slovenije.

Kot je že ugotovila gospa državna sekretarka Lidija Stebernak s svojo analizo je dejstvo to, da je v Sloveniji prevladuje lastniški trg stanovanj, minimalno je pa najemniški trg, tako, da primerjava z neko Avstrijo, zahodnimi državami je praktično irelevantna in je ne moremo primerjati, zato smo v skupnosti občin že dali svoj predlog in sicer ga bom kar prebral, da ne bo kakšnih nesporazumov in se ne strinjamo s tem zakonom, ampak glede na to, da se tukaj dodaja v tem predlogu nov člen, ki občinam omogoča, da lahko na svojem območju z odlokom omejujejo višino ali rast tržnih in namenskih najemnin najemnih stanovanj. Namreč na tem mestu občine opozarjamo na dejstvo, da z omejevanjem tako imenovanem tržnem delu najemnin razmerij ne bo dosežen želen učinek. Problem se namreč nahaja v tem, da je ponudba javnih in zasebnih najemnih stanovanj prenizka, povečati je treba najemni fond, s takšnimi omejitvami pa se število najemnih stanovanj in interes investitorjev za gradnjo le teh ne bo povečal. Stanovanjsko področje je zato potrebno urediti celostno in v skladu s sprejeto resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 v Uradni listi Republike Slovenije št. 92/15. Namreč s predlogom sprememb s splošno omejitvijo tržnih najemnin zato ne soglašamo, bi pa bil morda sprejemljiv tak predlog s primerno modifikacijo in sicer za primere omejitve tistih tržnih najemnin, ki jih bi preko subvencij pokrivale občine. Kot dodaten predlog s strani občine je bila izpostavljena tudi potreba zakonskih ureditev kratkoročno oddaje nepremičnin preko turističnih nočitvenih spletnih platform in opredelitev davčnih olajšav pri dolgoročnem najemu stanovanj. Skratka s tem predlaganim zakonom ne bomo rešili bistvene težave, se pravi pomanjkanja fonda najemniških stanovanj. Če pogledamo samo mesto München, 10 % je lastniških stanovanj, vse ostalo je najemniško, tako, da take primerjave, ki jih zdaj mi tukaj smo poslušali od predlagatelja dejansko niso utemeljene.

Hvala.