Spoštovane lep pozdrav, prosim malo tišine, pričenjam 38. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Obveščam vas, da imam opravičilo člana odbora in sicer Tomaža Gantarja, kot pooblaščenka pa namesto Marjane Kotnik Poropat z nami sodeluje Marija Antonija Kovačič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbore. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA NADALJEVANJE OBRAVNAVE PREDLOGA ZAKONA O NEPREMIČNINSKEM POSREDOVANJU, DRUGA OBRAVNAVA. Ki jo je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku posredovala Vlada. Odbor je obravnavo predloga zakona začel na 37. seji, ki je bila dne 31. januarja 2018, pri razpravi o 19. členu je bil na podlagi 74. člena Poslovnika Državnega zbora predlagan in izglasovan sklep, da se nadaljevanje razprave in odločanje preloži na eno od naslednjih sej.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo, predloga zakona z dne 14. decembra 2017, mnenje Zakonodajno-pravne službe z 16. januar 2018, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj iz dne 25. januar 2018, odgovor Ministrstva za okolje in prostor k mnenju Zakonodajno-pravne službe z dne 19. januar 2018, pripombe Gospodarske zbornice Slovenije, Zbornice za poslovanje z nepremičninami, Združenje družb za nepremičninsko posredovanje z dne 23. januar in 29. januar 2018, pripombe Zveze potrošnikov Slovenije z dne 25. januar 2018, pripombe Odvetniške zbornice Slovenije z dne 26. januar 2018. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SMC, Desus in SD, Poslanske skupine Levice, Poslanske skupine Nove Slovenije, prejeli ste tudi pregled amandmajev z dne 7. marec 2018. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni Ministrstvo za okolje in prostor, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Odvetniška zbornica Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije in Zakonodajno-pravna služba.

V razpravo dajem 19. člen in vložen predlog amandmaja za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin in amandma Poslanske skupine Levica k temu členu. Želi kdo razpravljati?

Kolega Trček.

Ja, hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj.

Včeraj smo imeli neko sejo, ki jo je poskušala urejati del stanovanjske politike, pa je potem predsedujoči izkoristil možnost, da je nekaj kar poznajo vse države z urejenim tem področjem protiustavno, ne bom komentiral, komentar naj si ljudje sami prikličejo. Zdaj imamo tukaj nek naslednji krog, Zakon o nepremičninskem posredovanju. Seveda se v Levici zavedamo in hočemo, da se to primerno uredi, predlog zakona prvotno, ki je bil takrat ustavljen je bil blago rečeno zelo pomanjkljiv, dejansko vsi smo se strinjali glede tega razen v hišo poslanih ljudi iz resornega ministrstva. Zdaj pred nami imamo neko popravljeno zadevo, ampak, ki je popravljena tam nekje na eni petini. Tudi zaradi tega cel niz naših amandmajev sledi, amandmaji pa seveda gredo v smeri tega, da se ne znižuje raven zaščite šibke stranke, najbolj šibke osebe v tem postopku, nekoga, ki seveda najema, kupuje, tudi prodaja nepremičnino in seveda, da se ne odpirajo neke možnosti za blago rečeno postopke, ki bi potekali po robu. Onkraj tega k tem členom prvim, ki razlagam, bom povedal, da sam osebno najbolj srečen, če bo čez kakšno desetletje v Sloveniji dosti manj akterjev na področju neke dejavnosti, na področju nepremičninske dejavnosti, na področju prodaje in preprodaje osebnih avtomobilov, na področju pogrebne dejavnosti, pa tudi lahko rečem na področju dimnikarske dejavnosti, ko bomo šli na drugačne zadeve, recimo zlasti toplotnega ogrevanja, zakaj? Vse to se veže na neke politike, ki jih ta družba in država v 25 letih ni vzpostavila, v veliki meri zaradi tega, ker osebno se niso dotikali večine ljudi, ki so bili v politiki, stanovanjske politike, politike javnega potniškega prevoza, politike ustrezne lokalne energetske samooskrbe, tisto pa, da bodo pogrebniki imeli manj dela me bo pa veselilo, ker bomo kvalitetno živeli v tretjem življenjskem obdobju. Zdaj, če grem k samem 19. členu po tem krajšem uvodu, poanta 19. člena našega amandmaja, ki ga predlagamo je dejansko, če povem v ljudskem jeziku, da naročnik provizije ni dolžan plačati nepremičninarju, če sam najde kupca, zelo preprosto povedano, to je to, dovolj razumljivo, se mi zdi, da ni potrebe, da bi bolj obširno razlagal.

Hvala.

Hvala lepa, še kdo od kolegic, kolegov? Ugotavljam, da ne. Torej prehajamo na glasovanje. Pri 19. členu imamo najprej amandma, predlog koalicijskih poslanskih skupin za amandma odbora. Potem pa glasujemo še o predlogu amandmaja Levice. Torej najprej o koalicijskem amandmaju.

Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Glasujemo še o amandmaju Levice pri 19. členu.

Glasujemo.

Kdo je za? (1 član.) Kdo je proti? (8 članov.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

V razpravo dajem 20. člen in amandma Levice k temu členu. Kakšna razprava?

Kolega Trček.

Ja, hvala za besedo.

Tukaj gre pa dejansko zato, da se z amandmajem krajša odpovedni rok za naročnika, skratka na 15 dni, da čim hitreje lahko zamenja v bistvu nepremičninsko družbo, če vidi, da v neki konkretni nepremičninski družbi zaradi nepravilnosti, ne agilnosti, v bistvu kot naročnik ni zadovoljen z leto.

Hvala.

Hvala lepa.

Še kdo? Ugotavljam, da ne. Glasujemo o amandmaju Levice.

Glasujemo.

Kdo je za? (1 član.) Kdo je proti? (9 članov.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

V razpravo dajem 21. člen in amandma Levice k temu členu.

Kolega Trček.

Ja, vidim, da očitno bo koalicija gnala svoj glasovalni stroj naprej, ampak kljub temu bom jaz obrazlagal naše amandmaje, ki seveda grejo v smeri zaščite potrošnika, če se tako izrazim, ne čudi me ne ta koalicija, zlasti SMC že cel mandat v procesu deregulacij na področju delovnopravne zakonodaje, na področju varovanja pravic potrošnika pač pluje v neko nasprotno smer, kar verjetno kaže, da bo kar nekaj dela za sestavo naslednje Vlade v kateri upam, da bo Levica. 21. člen, jasno opredeljuje vsebino pogodbe o posredovanju, tako kot je opredeljena v veljavnem Zakonu o nepremičninskem posredovanju, ker seveda menimo, da se to ne more zniževati na neke nižje standarde, to je v bistvu vsebina tega člena.

Hvala za besedo.

Hvala lepa.

Še kdo? Ugotavljam, da ne, glasujemo o amandmaju Levice k 21. členu.

Glasujemo.

Kdo je za? (1 član.) Kdo je proti? (9 članov.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

V razpravo dajem 22. člen, ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 23. člen, tu imamo amandma Levice pod točko ena, pod točko dva amandma koalicijskih poslanskih skupin, pod točko tri pa imamo amandma Levice. Za točko ena je opomba, če je amandma sprejet, je amandma pod številko dva brezpredmeten.

Kolega Trček, mogoče beseda?

Ja, hvala.

V tem amandmaju pa višino provizije vežemo na nepremičnino in ne na posrednika, gre spet za ohranjanje varnosti potrošnikov iz trenutnega zakona.

Hvala lepa.

Glasujemo torej najprej o amandmaju Levice.

Glasujemo.

Kdo je za? (1 član.) Kdo je proti? (9 članov.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Glasujemo o amandmaju koalicije k prvemu odstavku pod točko dva.

Ja, kolega Lah, razprava oziroma obrazložitev.

Obrazložitev. Mi tega amandmaja ne bomo podprli, zato, ker se nam zdi nesmiseln in tudi ustavno sporen. V kolikor gre za isto nepremičnino pa kupec in prodajalec skleneta pogodbe z nepremičninskima posrednikoma, vsak lahko sklene do 4 %. In kar je za isto nepremičnino, je potem skupaj 8 %, največ je lahko pa 4 % za isto nepremičnino. Zdaj, ko sklepata oba pogodbo, vsak z svojim posrednikom, nista v nasprotju z zakonom, če pa je ta dikcija ostane, da jo lahko skupaj z eno nepremičnino samo 4 %, potem je pa, nastopi pa to, da so obe pogodbi po za več kot je pa v tem členu dovoljeno. In kdo je potem v prekršku? Če inšpektor ugotovi, da je za isto nepremičnino bilo recimo 6 % te od obeh, je v prekršku, zdaj nekdo se mora umakniti, ali oba in kako, tudi kako to nadzirati, če gre za dve različni pogodbi za isto nepremičnino. V praksi bo to zelo nerodno in po našem mnenju je to ustavno sporno, ker v času sklepanja pogodbe nihče ni v prekršku, samo v primeru, da gre za, ker nihče ne ve, da gre za isto nepremično, ne kupec, ne prodajalec, ko prideta pa skupaj je pa preveč. Kdo bo to ugotovil, na kakšen način in, če bo ugotovil, kdo je kriv? Prosim, če ministrstvo, predlagatelj to obrazloži, kako v praksi bo to funkcioniralo.