Dober dan in lepo pozdravljeni, pričenjam 32. sejo Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Lep pozdravljam članice in člane komisije in še posebej toplo pozdravljam vse vabljene na današnjo sejo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti gospa Violeta Tomić, nadomestnih članov komisije s pooblastili pa zaenkrat še nimam.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih, skrajšani postopek. Naj opozorim, da bomo to razpravo opravili kot zainteresirano delovno telo, torej razpravo o predlaganih rešitvah, sicer pa ta zakonodaja sodi pod matično delovno telo, torej ministrstvo oziroma Odbor za zdravje. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, kot že rečeno, bomo govorili O ZAKONU O NALEZLJIVIH BOLEZNIH. Razprava o predlaganih rešitvah kot zainteresirano delovno telo.

Kor gradivo ste prejeli predlog zakona, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano gospo Vlasto Počkaj in je objavljen na spletni strani Državnega zbora, in sicer z dne 31. januar 2018. Prejeli pa ste tudi komentar k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih, ki so ga dne 5. februarja 2018 posredovali Državnemu zboru starši necepljenih in s cepivi poškodovanih otrok. Pravkar pa smo v Državni zbor prejeli še dopis prav tako staršev necepljenih in s cepivi poškodovanih otrok in ga boste sedaj, mislim da, tudi dobili na mizo. Ga bo referentka razdelila, tako da boste z njim seznanjeni. Preden…

Na sejo so vabili, na sejo sem vabila predlagateljico novele zakona, prvopodpisano gospo Vlasto Počkaj, ki jo lepo pozdravljam, Ministrstvo za zdravje, z nami je gospa Mojca Gaber, če prav razumem, pričakujemo pa še državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje. Vabili smo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zdravniško zbornico Slovenije. Vabili smo varuhinjo človekovih pravic, gospod Vlasto Nussdorfer, z nami je njen namestnik, gospod Tone Dolčič, ki ga tudi lepo pozdravljam. Vabili smo gospoda Primoža Verbiča v imenu staršev necepljenih in s cepivi poškodovanih otrok. Lepo pozdravljeni. Vabili smo gospoda Izidorja Pokrivača, razvojnega inženirja, katerega strokovno delo je že 15. leto povezano z branjem zakonodaje. Vabili smo dr. Gorazda Pretnarja, Konfederacijo novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost, Slovensko zdravniško društvo, Združenje za pediatrijo ter Društvo študentov medicine Slovenije. Tudi vse lepo pozdravljam na današnji seji.

Pričenjam torej z obravnavo te točke dnevnega reda. In preden dam najprej besedo predlagateljici tega zakona, prvopodpisani gospe Vlasti Počkaj, da nam predstavi predlagane rešitve v predlogu novele zakona, naj samo na kratko pojasnim, zakaj smo sklicali današnjo sejo. Kot že rečeno, sem povedala, bomo danes na Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Zakon o nalezljivih boleznih oziroma spremembe te zakonodaje obravnavali kot zainteresirano delovno telo, se pravi zaradi tega, ker smatramo, da je prav, da se opravi neka širša razprava. Nedvomno gre za občutljivo vsebino, ki potrebuje neko bolj široko razpravo, s skrajšanim postopkom, ki je bil dan v proceduro, pa je žal na nek način onemogočena. In zagotovo je prav ta komisija prostor, kjer lahko izmenjamo mnenja različna, se soočijo stališča. Prav je tako in vedno to tudi na komisiji omogočamo. Naj povem, da smo na Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti dobili kar nekaj sporočil tako z ene kot z druge strani, tudi željo po tem, da opravimo vendarle neko širšo razpravo na to temo. Tudi poslanke in poslanci Državnega zbora smo prejemali, mislim da, prav vsi po vrsti veliko število različnih mnenj. Zato se mi je zdelo prav, da skličemo to sejo in danes o tem zakonu spregovorimo malo bolj na širše. Naj pa jasno povem, da danes ne bomo sprejemali na tej komisiji nikakršnih sklepov, ampak bomo odprli razpravo in seveda lahko boste, zlasti zainteresirana javnost in tisti, ki ste danes vabljeni na to sejo, pojasnili svoja stališča. Naj ob koncu povem zaradi tega, da bomo približno vedeli, kako peljati razpravo, da moramo nekje okrog 17.30 najkasneje zaključiti to sejo. Tako da bi vas prosila, da razpravljamo tako, da povemo tiste najbolj ključne stvari, ki se nam zdijo najbolj pereče ali pa na katere bi želeli tako na eni kot na drugi strani opozoriti. Želim pa, da je danes razprava strpna, da je razprava takšna, da bomo na koncu lahko rekli, da smo vsi skupaj naredili eno dobro delo in da smo lahko seveda dali možnost vsem, da izrazijo svoja mnenja in stališča. Toliko morda za uvod.

Sedaj pa dajem najprej besedo gospe Vlasti Počkaj, predlagateljici oziroma prvopodpisani pod Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih.

Izvolite, gospa Počkaj.

Hvala lepa za besedo. Spoštovana gospa predsednica, predstavniki Vlade, vabljeni, kolegice in kolegi.

Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor nalezljivih bolezni, ki so bili objavljeni letos februarja, se je v Evropi število obolelih za ošpicami v lanskem letu povečalo za 3-krat. Lani smo jih imeli kar 14 tisoč 451 primerov, leta 2016 pa le 4 tisoč 643 primerov. In od teh je bilo 50 smrtnih primerov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v Evropi 400 % več ošpic. To so njihovi podatki, ki predstavljajo 21 tisoč 315 primerov, leta 2016 pa 5 tisoč 272. Od leta 2016 je bilo največ obolelih v Romuniji, v Italiji, v Grčiji, v Nemčiji in Srbiji, letos pa tudi v drugih državah, kot je Velika Britanija, Švedska in Francija, ker letos že beležijo več kot 100 primerov. Od vseh obolelih je bilo kar 90 % tistih, ki niso bili cepljeni. Razlog ponovnega izbruha nekaterih nalezljivih bolezni, za katere smo menili, da smo jih s cepljenjem popolnoma izkoreninili, je upad precepljenosti pod 95 %. Stanje je zaskrbljujoče in nekatere sosednje države so že sprejel urgentne ukrepe, s katerimi želijo dvigniti stopnjo precepljenosti na raven, ki so jo imele pred leti. Tako je na primer v Italiji je julija lansko leto sprejela urgentni zakon o obveznem cepljenju, s katerim so uvedli obvezno cepljenje otrok v starosti od 0 do 16 let pri vpisu v vrtec in tudi v šolo. Prvi rezultati tega njihovega ukrepa so vidni že danes, saj beležijo porast precepljenosti od 2 do 6 % glede na pokrajine in glede na vrsto cepiva, katere so uporabljali. Tako recimo pri trivalentnem cepivu, kjer so zajete tudi ošpice, je porast precepljenosti na 6 %. Podoben ukrep je sprejela tudi Francija, in sicer v začetku letošnjega leta, ker, kot sem prej povedala, tudi pri njih število obolelih naglo narašča. V Sloveniji je po veljavni zakonodaji, ki je bila sprejeta po osamosvojitvi po vzoru bivše Jugoslavije, obvezno cepljenje proti 9 nalezljivim boleznim, in sicer hemofilus influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam, hepatitisu B in drugim nalezljivim boleznim le takrat, če obstaja določen epidemiološki razlog. Zadnja leta narašča tudi pri nas število otrok, ki niso cepljeni ali niso popolno cepljeni, in je padec precepljenosti že od leta 2010 pod kritično mejo 95 %. To povzroča padec kolektivne imunosti in nevarnost za širjenje nalezljivih bolezni, kot se dogaja v naših najbližjih sosednjih državah. S ciljem, da bi ponovno zagotovili učinkovito precepljenost in varno okolje za vse otroke in odrasle, smo zato konec januarja letošnjega leta vložili predlog novele Zakona o nalezljivih boleznih. Razlog za sprejem Zakona o nalezljivih boleznih po skrajšanem postopku utemeljujemo z dejstvom, da gre za manj zahtevne spremembe, saj Zakon o nalezljivih boleznih velja že vrsto let, vendar deležniki ga niso striktno izvajali in je bil potreben dodatnih dopolnitev. V zakonu se od 57 členov spremeni samo 8. Tu torej ne govorimo o obveznosti cepljenja, ker je ta v zakonu že navedeno, ampak nam novela zakona v kratkem času, ki nam je na voljo tako za obravnavo kot za sprejem, podaja zgolj najnujnejši obseg zaščite otrok, ki še niso cepljeni pred epidemijami sosednjih držav, kjer prihaja celo do smrtnih žrtev. In bi lahko, če bi prišli v stik s temi nalezljivimi boleznimi, tudi oboleli.

Ključne novosti v predlagani noveli zakona pa so… Prvo je sprememba 22. člena po starem zakonu, kar je 1. člen sedanjega zakona, in sicer vemo, da za verodostojno izdelavo ocene o zaščiti prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi je ažurno zbiranje in posredovanje podatkov o opravljenih cepljenih oziroma necepljenih osebah bistvo. Vzpostavili naj bi na predlog zakona elektronski register cepljenih oseb, ki bo na voljo v centralni bazi cepljenj in ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. V to bazo podatkov cepitelj zabeleži vzrok morebitne opustitve cepljenja in v primeru, da se cepljenje opusti iz nemedicinskih razlogov, se to vpiše v eRCO, to je ta elektronski register cepljenih oseb, in upravljavec baze prijavo opustitve posreduje direktno na Inšpektorat za zdravje. S tem se poenostavi postopek prijave, racionalizira in optimizira se dosedanja praksa, odpravijo se administrativne ovire, predvsem pa se razbremeni represivna vloga, ki jo je imel izbrani pediater oziroma izbrani šolski zdravnik. Veste, da prej je prijavo na Inšpektorat za zdravje dajal direktno zdravnik in je to izpadlo kot neka represija, saj se je najprej s starši pogovarjal o učinkih cepljenja, je otroka cepil, v kolikor so se starši strinjali za naj inšpektorat, potem pa prijave je pošiljal ali ne, vendar če si nekomu dopovedoval, da je cepljenje primerno, katere so prednosti cepljenja, potem nisi mogel istega starša, ki ti otroka zaupa, tudi prijavljati na inšpektorat.

Druga taka sprememba je, da se staršem oziroma skrbnikom onemogoči vložitev predloga za opustitev cepljenja neposredno na komisijo za cepljenje. Novela v ničemer ne posega v osnovne človekove pravice. Posega zgolj v nekatere možnosti dostopa do javnih storitev, ki jih zagotavlja država z namenom zaščite šibkejših, ki ne morejo biti cepljeni iz medicinskih razlogov in bi bili realno ogroženi v okviru sistema varstva, ki ga država zagotavlja. Vsi ostali otroci, ki bi morali biti cepljeni v skladu z že veljavno zakonodajo in v kolikor niso in za to ni medicinskih razlogov, so njihove pravice do zdravja ogrožene že v tem trenutku. Predlog za opustitev cepljenja iz medicinskih razlogov poda le cepitelj, ki otroka pred cepljenjem pregleda, prouči njegovo zdravstveno dokumentacijo, morebitne kontraindikacije, kot so alergije, reakcija ob prejšnjem cepljenju, bolezni ali zdravstvena stanja, ki so s cepljenjem nezdružljiva. Zdravnik je tudi edini usposobljen za presojo medicinskih razlogov za opustitev cepljenja in edini dolžan pojasniti staršem običajne posledice cepljenja in posledice morebitne opustitve cepljenja. V kolikor obstaja dvom o varnem cepljenju, imajo starši možnost, da opozorijo izbranega pediatra, lahko ga tudi zamenjajo ali pa, po Zakonu o pacientovih pravicah imajo pravico do drugega mnenja ali pa se ne nazadnje pritožijo na odločbo komisije, ki je obravnavala opustitev cepljenja.

Potem kot tretje se uvaja omejitev vpisa oziroma vstopa necepljenega otroka brez medicinskih indikacij v javne ali javno sofinancirane zasebne vrtce, s katerim se želi doseči tako učinek na javno zdravje s posledično učinkovitejšo precepljenostjo, učinek varnega okolja za najšibkejše člane naše družbe, ki zaradi medicinskih razlogov ne morejo biti cepljeni, in spodbujevalni učinek za starše v dvomih o koristnostih cepljenja. Omeji se tudi vpis kandidatov v šole in fakultete, ki izobražujejo in usposabljajo za delo v vzgoji, v izobraževanju, v zdravstvu ali socialno-varstvenih zavodih. Ob vpisu mora imeti kandidat dokazilo o opravljenem cepljenju proti 5 nalezljivim boleznim, ošpicam, mumpsu, rdečkam, oslovskemu kašlju in hepatitisu B, sicer se vpis zavrne, razen pri tistih, kjer obstajajo utemeljeni medicinski razlogi. Prav tako dijaki in študenti, ki se izobražujejo za zdravstveni poklic in nimajo opravljenega obveznega cepljenja, ne bodo smeli opravljati praktičnega pouka.

In kot zadnja novost je… Predlog novele zakona uvaja tudi svetovanje in izobraževanje za starše, ki bi iz nemedicinskih razlogov odklonili cepljenje otroka. To je potrebno zaradi sprejemanja tako odgovornosti staršev, kot tudi seznanitve z nevarnostjo opustitve cepljenja. Individualno izobraževanje in svetovanje staršev izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje in je plačljivo.

To so te ključne spremembe, ki smo jih predlagali v noveli zakona. Prepričani smo, da bi s temi novelami zakona dosegli želeno precepljenost in tako zaščitili najšibkejše člane naše družbe. Ohraniti moramo obvezno cepljenje v javnem interesu, ki v globaliziranem svetu ščiti cepljeno populacijo in tiste, ki zaradi medicinskih razlogov ne smejo biti cepljeni in bi zaradi izpostavljenosti povzročiteljev nalezljivih bolezni tvegali resne zdravstvene zaplete, pogosto celo s smrtnim izidom. V nadaljevanju zakonodajnega postopka bomo proučili podane pripombe vseh deležnikov in zainteresirane javnosti in z amandmaji skušali izboljšati določene vsebine členov. Zato smo hvaležni tako predsednici Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti za sklic seje, na kateri smo predstavili Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih, ter nam dala možnost vsem, tudi vabljenim, za razpravo in da podajo mnenje o predlaganih rešitvah.

Na koncu bi pa vseeno še spomnila, da o problematiki obveznosti cepljenja se je izreklo tudi Ustavno sodišče, kjer med drugim navaja, da je korist, ki jo cepljenje prinaša, za zdravje posameznika in širše skupnosti presega morebitno škodo, ki nastane posamezniku zaradi stranskih pojavov tega ukrepa.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam za to uvodno predstavitev.

Sedaj pa bom dala besedo Ministrstvu za zdravje. Zdaj se nam je že pridružila gospa državna sekretarka, Jožica Maučec Zakotnik. Izvolite, beseda je vaša, da pojasnite stališče do predlaganega zakona.

Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsedujoča. Spoštovani člani komisije, spoštovani vabljeni gosti.

Mnenje Vlade Republike Slovenije je seveda, da je cepljenje nedvomno med najvarnejšimi medicinskimi posegi in dokazano najučinkovitejši preventivni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni. Poleg izjemnih koristi cepljenja za posameznika so pomembni tudi pozitivni učinki cepljenja za celotno skupnost. S kolektivno zaščito pred okužbo namreč zavarujemo tiste posameznike, ki zaradi različnih zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljeni. Z zniževanjem deleža cepljenih oseb se povečuje verjetno za ponovno pojavljanje in razširjanje že skorajda izginulih nalezljivih bolezni. V zadnjem letu smo na primer v Evropi beležili rekordno število obolelih zaradi ošpic z negativnimi posledicami za zdravje ter tudi za zdravstvene sisteme. Tudi v Sloveniji beležimo trend upadanja precepljenosti, zato je ministrica lani junija ustanovila delovno skupino pri Ministrstvu za zdravje, v kateri so predstavniki ministrstva, Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, strokovnjaki javnega zdravja in medicine dela ter pediatri in šolski zdravniki, ki izvajajo cepljenje. Izdelan je bil akcijski načrt ukrepov, med katerimi so najpomembnejši namenjeni komunikaciji, promociji pozitivnih učinkov in dobrobiti cepljenja, izobraževanja strokovne javnosti, ozaveščanju splošne javnosti in tudi pri novi zakonodaji s področja cepljenja. Delovna skupina nadaljuje s svojim delom z namenom doseganja skupnega cilja, preprečevanja in obvladovanja izbruhov nalezljivih bolezni, ki jih s cepljenjem lahko preprečimo. Predlog zakona, ki je danes pred nami, določa ukrepe za povečanje deleža cepljenih oseb, a ob tem je Vlada Republike Slovenije k predlaganim rešitvam podala naslednje pripombe. V zvezi z obveznostjo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da posreduje podatke o necepljenih otrocih iz nemedicinskih razlogov Zdravstvenemu inšpektoratu, menimo, da je to primerneje urediti v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki je v zakonodajnem postopku in za katerega se tudi pripravlja oziroma se lahko poda amandma. 2. in 3. člen predloga zakona črtata možnost staršev, da podajo predlog za opustitev cepljenja pri njihovem otroku, in možnost, da zaprosijo za razgovor pred komisijo za cepljenje. S predlagatelji se strinjamo, da bi se z omejitvijo pravice staršev do vložitve vloge za opustitev cepljenja zmanjšala obremenitev komisije in, kar je še bolj pomembno, onemogočila zloraba sedanjega postopka za namene izogibanja cepljenju. Kljub temu, da veljavni postopek za ugotavljanje razlogov za opustitev cepljenja iz medicinskih razlogov v praksi ni najbolj učinkovit, zgolj črtanje navedenih pravic staršev ne bo v celoti naslovilo neučinkovitosti sedanje ureditve. Potrebna bi bila celovita prenova postopka za ugotavljanje razlogov za opustitev cepljenja, znotraj katerega bi ohranili možnost sodelovanja staršev v obsegu, ki je primeren strokovni naravi odločanja o obstoju medicinskih razlogov za opustitev cepljenja. Zakon o nalezljivih boleznih namreč opustitev cepljenja dovoljuje zaradi taksativno naštetih razlogov, ki so: alergija na sestavine cepiva, resen neželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva in bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Presoja o obstoju tovrstnih razlogov je strokovno vprašanje, ki ne more biti odvisno od navedb staršev oziroma zakonitih zastopnikov, ampak mora biti jasno izkazano z zdravstveno dokumentacijo posameznika. V zvezi s črtanjem možnosti staršev, da sodelujejo v postopku ugotavljanja medicinskih razlogov za opustitev cepljenja, menimo, da bi bila potrebna celovita prenova postopka za ugotavljanje razlogov, znotraj katerega bi ohranili možnost sodelovanja staršev v obsegu, ki je primeren strokovni naravi odločanja o obstoju medicinskih razlogov za opustitev cepljenja. Vlada Republike Slovenije predlaga, da bi otrokom, ki ne bi imeli opravljenih obveznih cepljenj na podlagi potrdila pediatra, zgolj omejili vključitev v vrtec, ne pa tudi vpisa. Opisani način je že uveljavljen in pediatrom omogoča, da zadržijo vključitev otroka zaradi določenih zdravstvenih stanj. Glede omejitev vpisa v izbrane visokošolske programe Vlada meni, da se le te uvedejo za bodoče študente, pri že vpisanih pa se problematika rešuje v skladu z veljavno zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu. Glede na pomen visoke precepljenosti otrok za zagotavljanje najvišje ravni varovanja javnega zdravja in ob upoštevanju zgoraj navedenih pripomb Vlada Republike Slovenije zakon podpira.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Zdaj bi morala dati besedo Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Ne vidim nikogar, tudi opravičil se nam ni nihče. Naj pa samo povem, da smo kot Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti zaprosili tudi to ministrstvo za stališče in odgovorili so nam, da Zakon o vrtcih v 20. členu določa, da morajo starši ob vključitvi v vrtec predložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka. Torej je presoja o tem, ali otrokovo zdravstveno stanje omogoča njegovo vključitev v vrtec, izključno v pristojnosti pediatrične stroke.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku… Mislim, da imamo 2 predstavnici Nacionalnega inštituta za javno zdravje, gospa Marta Grgič in gospa Tatjana Frelih, pa me zanima, katera bi želela najprej besedo? Se boste predstavili, ja, za magnetogram.

Izvolite.

Marta Grgič Vitek iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

No, saj jaz bom zelo kratka. Veliko je bilo že povedano. Jaz bi rada samo rekla, da na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje gotovo podpiramo vse pobude, vse iniciative, vse rešitve, ki bi povečale precepljenost v državi. Namreč, zakaj je pomembna visoka precepljenost? Ravno zato, da se nam te bolezni, ki so zelo nalezljive, pač ne širijo. To je še posebej pomembno v kolektivih. Zdaj vemo, da če… Saj vidimo, kakšna je situacija po drugih državah. Pri nas je bilo cepljenje oziroma pri nas je cepljenje obvezno že dolga desetletja. Proti ošpicam, recimo, cepimo že 50 let. Zahvaljujoč tej dolgi tradiciji zelo… Skratka, precepljenost je bila dolga desetletja zelo dobra. Imamo pri nas teh primerov res malo v primerjavi s tem, kar se dogaja v sosednjih državah. Tako da to, kar sem hotela reči, no posebej je pa ta zaščita pomembna v kolektivih. Recimo, če si predstavljate v enem kolektivu, kjer bi bil 1 otrok z oslabljeno imunostjo. Ta otrok je ogrožen, če je okrog njega veliko takih, ki niso zaščiteni, namreč zato, ker takoj, ko bi nekdo vnesel ošpice v ta kolektiv, bi zboleli vsi ti nezaščiteni, mogoče pa tudi kdo, ki je bil cepljen, pa pač ni uspel razviti zaščite s cepljenjem. Tako da na vsak način vsa ta prizadevanja podpiramo.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam za to stališče.

Sedaj pa sprašujem, ali želi besedo oziroma dajem besedo Zdravniški zbornici Sloveniji, predstavnica gospa Jasna Čuk Rupnik.

Izvolite, beseda je vaša. Še mikrofon, če lahko vključite. Nekdo je… / oglašanje iz dvorane/ Največji gumb. / oglašanje iz dvorane/ Je že v redu.

Izvolite.

Torej jaz nisem seveda predstavnica zbornice direktno, ampak posredno. Predsednica zbornice je, žal, naprosila mene, sicer pa sem jaz tukaj v vlogi primarnih pediatrov. In mogoče je tudi prav, da bi zdaj lahko kar oboje povedala, ker bom o zbornici malo, pa malo o pediatrih, pa sem vse končala.

Se strinjam. Kar izvolite.

Okej, hvala lepa.

Torej gre za to, da smo pediatri pred tam mogoče 9, 10, 8 leti, vsak na svojem področju malo drugače… Jaz sem takrat še delala, zdaj sem upokojena. Takrat smo začeli zaznavati prve odpore proti cepljenju. Potem je pa to kar drastično se pojavljalo in mi smo verjetno že pred 5, 7 leti se začeli v našem krogu, pediatri, pogovarjati o tem, kaj narediti, ker pri nekaterih starših tudi argumenti niso več zalegli. Prihajali so ven s svojimi informacije. Pojavila se je knjiga »Cepljenje - prikrita resnica«. Jaz sem to knjigo dobila od enih naših, mojih pacientov, torej staršev, ki so rekli, da, če to poznam. Nisem poznala. Prebrala sem takole in rekla, o moj bog. A lahko res na osnovi raziskav toliko tudi zmanipuliraš tisto, kakor sem pač jaz to razumela. In stališče pediatrov je bilo zelo drugačno od tiste knjige. Vztrajali smo na cepljenju, vse to ste slišali, vendar cepljenje je upadalo. In zato smo pediatri že pred leti sprožili aktivnosti in zahtevo, da se ta zakon spremeni. Tako da to, da je ministrstvo na dialog pristalo, je pravzaprav že bilo pika na i teh prizadevanj, s katerimi si tudi mi samo želimo res zaščititi otroke. In zato smo tudi, prav s tem namenom ustanovili tudi to svojo skupino, ki jo imenujemo torej Sekcija primarnih pediatrov kot podsekcija Združenja za pediatrijo, ki pa je del Slovenskega zdravniškega društva. In na naše pobude se je pa odzvala zbornica z novo predsednico, ki je tudi razumela, in zdravniki, ki so o tem odločali, so razumeli, v kakšno stisko prihaja slovenska populacija, ker je ogrožena vedno bolj. In zato je tudi zbornica kar velike aktivnosti zdaj, sprejela odločitve, da bo izvajala izobraževanje vseh zdravnikov, ker se žal dogaja tudi to, da nekatere sestre niso prepričane, pa nekateri drugi zdravniki, pa zdravniki drugih specialnosti dajejo svoja mnenja, ki so nestrokovna po naši presoji, in zato se je ta pobuda znašla zdaj v naši pobudi, da bi spremenili zakon, s katerim bi zaščitili populacijo slovenskih otrok bolj. Kaj bolj podrobno, strokovno, če bi želeli, pa lahko kasneje.

Hvala lepa.