Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, pričenjam 167. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da je iz te seje opravičen dr. Franc Trček, Ireno Grošelj Košnik na tej seji nadomešča mag. Aleksander Kavčič in Vlasto Počkaj dr. Dragan Matić.

Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni poslanci evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Prav lepo pozdravljam državne sekretarje z ekipama iz Ministrstva za finance in iz Ministrstva za notranje zadeve. Prav tako lepo pozdravljam predstavnika Državnega sveta in vse ostale navzoče.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste ga tudi prejeli. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, zato je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Uvodoma vas bi, kolegice in kolegi poslanci, vprašal, če se strinjate, da bi predstavitev in razpravo k 1. in 2. točki ter k 3. in 4. točki dnevnega reda opravili kar skupaj glede na to, da sta 1. in 2. točka povezani, 3. in 4. točka pa sta prav tako povezani, pa bi potem ločeno glasovali o predlogih stališč do teh vprašanj. Ker ne vidim nobenega nasprotovanja, ugotavljam, da je to tiha potrditev tega mojega predloga.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2006/112/ES O SKUPNEM SISTEMU DAVKA NA DODANO VREDNOST GLEDE POSEBNE UREDITVE ZA MALA PODJETJA.

Gradivo k vsem točkam dnevnega reda smo prejeli od Vlade 8. marca na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnavo v Državnem zboru je danes.

Gradivo k 1. in 2. točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno našemu odboru kot pristojnemu odboru ter Odboru za finance in monetarno politiko kot matičnemu delovnemu telesu in ta ga je tudi obravnaval na svoji 90. nujni seji 21. marca in sprejel mnenji, ki jih imamo pred seboj.

Na tej točki kar prosim državnega sekretarja na Ministrstvu za finance, gospoda Tilna Božiča, da nam predstavi oba dokumenta.

Izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci in ostali.

Bom predstavil obe točki … Najprej bi začel s posebno ureditvijo za mala podjetja, nadaljeval pa bi potem še s predlogom reforme stopenj DDV.

Evropska komisija je aprila 2016 sprejela akcijski načrt za posodobitev sistema DDV in ta bi šla v smeri, da bi bil ta enostavnejši, odpornejši na goljufije in tudi bolj prijazen, med drugim tudi za mala podjetja. Predlog pravil za mala podjetja, ki ga je komisija predložila 18. januarja letos, je povezan z drugimi predlogi za vzpostavitev dokončnega režima na področju DDV in predstavlja sestavni del dokončnega režima. Vsebuje sveženj ukrepov, s katerimi se poenostavijo obveznosti malih podjetij glede DDV, znižajo administrativne obremenitve in stroški za zavezance ter zagotovi enaka obravnava malih podjetij pri čezmejnem poslovanju.

Cilj predlaganih sprememb je odprava ovir, ki malim podjetjem onemogoča izkoriščanje potencialov skupnega trga za njihov razvoj in rast. Za dosego tega cilja komisija predlaga več sklopov ukrepov. Uvede se nova opredelitev malega podjetja s prometom do dveh milijonov evrov, v katero so zajeta podjetja, ki so majhna z gospodarskega vidika, in ta podjetja se delijo na dve skupini. Prva so najmanjša podjetja, za katere lahko države članice uporabljajo ukrep oprostitve od obračunavanja DDV do višine nacionalno določenega praga letnega prometa. Pri nas je ta 50 tisoč evrov, maksimalen je pa 85 tisoč evrov. Države članice, ki uporabljajo oprostitev, morajo oprostitev na domačem trgu uporabljati tudi za mala podjetja s sedežem v drugih državah članicah, ki opravljajo čezmejne dobave v tej državi članici in izpolnjujejo pogoje za oprostitev. Nadalje, gre tudi za razširitev oprostitve na dobavitelje, torej mala podjetja s sedežem v drugih državah članicah, in ta je skladna z uveljavitvijo načela obdavčitve v državi članici potrošnje v dokončnem režimu DDV. Poleg tega se za mala oproščena podjetja, ki začasno presegajo prag za oprostitev uvede prehodno obdobje, v katerem lahko še naprej uporabljajo oprostitev. S tem se oproščenim podjetjem omogoči čas za prilagoditev in lažji prehod v sistem obračunavanja davka na dodano vrednost. Druga skupina malih podjetij so neoproščena mala podjetja. To so podjetja, ki so upravičena do oprostitve, vendar prostovoljno obračunavajo DDV, in podjetja s prometom, ki presega prag za oprostitev, vendar ne presega dveh milijonov evrov. Za vsako od obeh skupin malih podjetij vsebuje predlog komisije poseben sklop poenostavitev pri izpolnjevanju obveznosti. V skladu s predlogom komisije se pričnejo nova pravila za mala podjetja uporabljati s 1. julijem 2022.

S predlaganimi ukrepi bi se po oceni Deloitte (?) in komisije stroški upoštevanja DDV predpisov za mala podjetja, ki so relativno višji od teh stroškov v velikih podjetij, zmanjšali za 18 %, čezmejno trgovanje malih podjetij v uniji pa je ocenjeno, da bi se povečalo za 13,5 %. Predlagani ukrepi se nanašajo na večino podjetij s sedežem v Sloveniji. Kot veste, pri nas prevladujejo mala podjetja. V strukturi slovenskega gospodarstva je bilo leta 2016 okoli 98 % podjetij, ki ustrezajo opredelitvi malega podjetja iz predloga komisije, v strukturi zavezancev za DDV pa je bilo takšnih okoli 96 % podjetij. Podjetja z letnim prometom do dveh milijonov evrov, ki so obračunavala DDV, so v istem letu ustvarila približno 25 % skupnega prometa zavezancev za DDV in prispevala okoli 24 % neto obračunanega DDV. Oprostitev, do katere so v Sloveniji upravičena podjetja z letnim prometom do 50 tisoč evrov, uporablja okoli 50 % vseh podjetij oziroma 71 % vseh do oprostitve upravičenih podjetij.

V predlogu stališča Republika Slovenija podpira prenovo DDV pravil za mala podjetja, ki bo podjetja administrativno in stroškovno razbremenila in vzpostavila enake pogoje poslovanja na skupnem trgu za mala podjetja, ki poslujejo zgolj na domačem trgu, in za podjetja, ki poslujejo čezmejno. Manjše administrativne obremenitve, nižji stroški in izboljšanje konkurenčnih pogojev poslovanja bo malim podjetjem omogočilo hitrejšo rast, pri tem pa se zavzemamo za takšne poenostavitve, ki bodo davčnim organom omogočale učinkovit nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti zavezancev in tudi učinkovito pobiranje davkov ter ki bodo zagotavljali vzdržnost javnih financ.

Sedaj pa še k drugemu, se pravi glede reforme stopenj … V skladu s trenutno ureditvijo pravil o stopnjah DDV, lahko države članice uporabljajo največ dve nižji DDV stopnji, se pravi v višini najmanj 5 %, uporabljajo se lahko za dobave blaga in storitev iz kategorij določenih v prilogi tri, direktive o DDV, ki vsebuje 24 kategorij. Najnižja splošna stopnja v državi članici ne sme biti nižja od 15 %, poleg tega je bilo odobrenih več kot 200 odstopanj o stopnjah DDV, ki jih države članice lahko uporabljajo do uvedbe dokončne ureditve in vključujejo uporabo več nižjih stopenj, tudi nižjih od 5 %, vključno z ničelno stopnjo, tako za blago oziroma storitve iz priloge tri, kot za dodatne kategorije. Glede na prej omenjeni akcijski načrt se torej načrtuje tudi posodobitev pravil, ki določajo koliko svobode imajo države članice pri določanju stopenj DDV in komisija je sedaj pripravila tudi predlog reforme teh stopenj, pri tem pa izhajala iz predpostavke, da iz razloga, ker bodo dobave blaga in storitev v skladu s temi novimi pravili obdavčene v namembni državni članici, razlika v stopnjah DDV med članicami ne bodo več ovirale delovanja enotnega trga, saj dobavitelji ne bi imeli pomembne koristi od tega, da imajo sedež v državni članici z nižjo stopnjo. Državam članicam se tako s tem predlogom direktive omogoča večjo prožnost pri določanju stopenj DDV, tako glede števila stopenj kot tudi glede višine teh. Namen predloga direktive je torej ohranitev delovanja notranjega trga in preprečevanja izkrivljanja konkurence ter zagotovitev, da bodo imele članice enak dostop do uporabe nižjih stopenj in tudi odprava vseh razlik v stopnjah DDV med državami članicami, ko naj bi bile vse te enakopravno obravnavane in bi torej za nje po uvedbi dokončnega sistema DDV na čezmejna trgovanja znotraj unije morale veljati enake omejitve pri uporabi nižjih stopenj DDV. Za uresničitev namena se v predlog direktive vpeljujejo naslednja določila. Po tem predlogu, se pravi dveh stopenj, med 5 in 15, z odstopanjem od tega pravila omogočena tudi uporaba ene nižje stopnje, to je med 0 in 5 % ter oprostitev s pravico do odbitka DDV, to je ničelna stopnja. Dodana je zahteva, da morajo biti uporabljeni nižje stopnje in ničelna stopnja v korist končnega potrošnika in v splošnem interesu. Blago in storitve, ki se uporabljajo le kot polizdelki za gospodarsko dejavnost seveda ne bodo opravičeni do nižjih stopenj oziroma nižje stopnje. Črtana je prej omenjena priloga tri s seznamom dobav za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje DDV, ki je nadomeščena z novo prilogo 3a, to je negativnim seznamom dobav, za katere se nižje stopnje ne smejo uporabljati, ker seveda znatno širi pristojnost držav pri tem kaj in kako se odločajo glede teh stopenj. Po predlogu direktive je predviden zaščitni ukrep za zaščito nacionalnih prihodkov in preprečitev čezmejnih makroekonomskih ravnotežij in sicer morajo države članice zagotoviti, da tehtana povprečna stopnja DDV vedno presega 12 %. To je zato, da se preprečuje morebitno dirko proti dnu. Predlagana ureditev se uveljavi hkrati z uveljavitvijo novih pravil o dokončni ureditvi DDV, se pravi še vseh ostalih pobud, ki so, za katere lahko rečemo, da sestavljajo en tak večji paket. V stališču je seveda zapisano, da Republika Slovenija podpira napore Evropske komisije za preoblikovanje režima davka na dodano vrednost in prehoda na dokončno ureditev na podlagi načela namembnega kraja vključno z posodobitvijo politike stopenj DDV. Ob tem je Republika Slovenija zadržana do predloga direktive zaradi sorazmerno velikega prenosa pristojnosti za določanje nižjih stopenj DDV na države članice, saj menimo, da bi uvedba takšnega sistema povzročila nadaljnje povečanje zapletenosti sistema DDV, ki bi povzročilo dodatne stroške za podjetja in ustvarilo pravno negotovost. Če tukaj še izpostavim nekatere poudarke, gre za spremembo koncepta na področju nižjih stopenj DDV na način, da so za vse blago in storitve načeloma mogoče nižje stopnje DDV oziroma ničelne stopnje, razen za tiste, ki so navedene na negativnem seznamu, kar pomeni, da se znatno širi možni nabor. Potem naprej, povečuje se fleksibilnost, ki bi lahko ustvarila dodatne pritiske na nižanje stopenj DDV tudi zaradi potencialne vzpodbude k tekmovalnosti med državami članicami, tukaj lahko pomislimo na obmejna območja in podobno, ko bi se recimo lahko posluževali določenih prijemov, da bi seveda pritegovali k sebi potrošnike, na ta račun tudi nekako bi se začela dogajati tista spirala, ko bi države članice med sabo tekmovale kdo gre lahko nižje. Nadalje seveda iz tega izhaja, da bi prišlo do velikega tveganja zmanjšanja prihodkov iz naslova DDV. Kot veste, DDV je izjemno pomemben vir za naš proračun. Pri, recimo, tam okrog 3,6 milijarde je tudi eden izmed najbolj stabilnih in so to zadeve, pri katerih je treba biti posebej previden. Naprej, tudi ta prenos pristojnosti za določanje stopenj DDV na države članice in s tem odstop od harmonizacije na ravni unije bi povzročil nadaljnje povečanje upravne obremenitve davčnih zavezancev in zapletenosti, predvsem iz vidika pravilne identifikacije ustreznih stopenj DDV in obračunavanja pravilnega DDV v primeru čezmejnih dobav in seveda nenazadnje tudi tveganje pravdnih sporov. Tu bi seveda poudaril to, da, če prejšnji predlog govori o poenostavitvah za mala podjetja, ta predlog, ko bo lahko vsaka država po svoje določala davčne stopnje, bi bil najbrž posebej za mala podjetja zelo težek, ker, kot veste, je enotnost sistema, enotnost skupnega trga ravno tista, ki nekako, predvsem malim podjetjem, omogoča, da z znanjem oziroma poznavanjem domače regulative in če je enaka regulativa tudi v drugih državah članicah, običajno to najbolj pomaga k temu, da se lahko širijo, čezmejno poslujejo in izkoristijo te dobrobiti skupnega trga oziroma tega, kar nam prinaša Evropska unija.

Na podlagi teh pomislekov vam nekako polagam na srce, da tudi v prihodnje to področje pozorno spremljate tudi v tej hiši in predlagam, da obe stališči Vlade podprete.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Kot že rečeno, je matično delovno telo obravnavalo oba ta dva dokumenta in naj samo povem, da na matičnem delovnem telesu ni bilo razprave in Odbor za finance in monetarno politiko je našemu odboru pisno poročal.

Na svoji 5. seji, 20. marca pa je ti dve gradivi obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve.

Za predstavitev teh dveh mnenj prosim njenega predsednika, mag. Bojana Kekca. Prosim vas, da kar združite oba dokumenta.

Najlepša hvala.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Torej, čisto kratek povzetek našega stališča …

Se pravi, 1. točka – skupni sistem davka glede ureditve za mala podjetja. Smatramo, da je malo gospodarstvo v Sloveniji strukturno še veliko bolj prisotno kot v Evropski uniji, zato je treba vse te zadeve obravnavati z vso skrbnostjo. Pozdravljamo poenostavitev in znižanje administrativnih bremen, vendar smo zaskrbljeni nad dolgim prehodnim obdobjem, da se čim prej odpravi ta neenakost (?) med podjetji, ki poslujejo znotraj unije, in pa tistimi, ki poslujejo čezmejno. Se pravi, to obdobje bi bilo lahko po naši oceni krajše. No, spraševali smo še okrog konkretnih številk, to 18-odstotno znižanje stroškov za podjetja in pa še ena pripomba – 5-letno obdobje za oceno finančnih učinkov se tudi nam zdi predolgo, tako da bi nekako morali te učinke določiti prej.

Glede 2. točke, se pravi glede teh nižjih davčnih stopenj, pa člani komisije podpiramo ohranitev delovanja notranjega trga in preprečevanje izkrivljanja konkurence, vendar sočasno opozarjamo na potrebo po celoviti sistemski ureditvi sistema DDV v Evropski uniji. Neko splošno stališče je bilo v tem, da podpiramo stališče Slovenije, vendar poudarjamo, da morajo naši predstavniki zastopati to, da nobeno dodatno obremenjevanje subjektov DDV ni primerno in tudi vztrajamo na tem, da se tako stališče tudi ohranja do teh direktiv.

Tako da, povzetek je, da oba stališča Republike Slovenije do obeh teh direktiv podpiramo.

Najlepša hvala za predstavitev.

Zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev in kot prvi ima besedo mag. Bojan Krajnc.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj.

Samo eno kratko in enostavno vprašanje za državnega sekretarja, ki bi ga najbrž moral postaviti že na Odboru za finance, pa ne glede na to. Iz gradiva, gledam povzetek, je razvidno, da naj bi ta pobuda prispevala tudi k boju proti goljufijam na področju DDV. Tudi sami ste to omenili, če se spomnim, v uvodni predstavitvi na Odboru za finance, pa me zanima, če nam lahko razložite, kaj je problem sedanjega sistema DDV, ki ni skupen, ampak je pač tak, kot je, in bodočega, ki naj bi nastal po sprejetju teh obeh direktiv.

Samo to. Hvala lepa.

Besedo ima gospod Jožef Horvat.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki Vlade, dragi gostje.

Gospod predsednik, če dovolite, glede na to, da smo na Odboru za zadeve Evropske unije, bi rad spomnil, da tega odbora ne bi imeli, če ne bi natanko pred 15 leti državljanke in državljani na referendumu odločili, da Slovenija postane članica Evropske unije. Na istem referendumu so seveda odločili tudi, da Slovenija postane članica zveze Nato. Včasih se mi zdi, da smo tukaj v Državnem zboru premalo resni prav pri evropskih zadevah glede na to, da se je kar 90 % volivcev takrat odločilo za vstop Slovenije v Evropsko unijo in da smo te odločitve zapisali tudi v našo Deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije. Hashtag dobra odločitev.

In zdaj k predlogu direktive, ki prinaša posebne ureditve DDV za mala podjetja … Seveda sem šel najprej pogledati, kakšni bodo učinki, kakšen bo vpliv na gospodarstvo. Moram reči, da je tudi mene podatek Evropske komisije oziroma ocena Evropske komisije prijetno presenetila, ker pravi, da naj bi bili s predlaganimi sklepi, torej po oceni Evropske komisije, stroški upoštevanja predpisov za mala podjetja nižji v povprečju za kar 18 %. To je veliko, to je skoraj petina. Ampak najbrž je imela Evropska komisija na mizi argumente, na podlagi katerih je dala to oceno in jo zapisala. Hkrati bi se čezmejno trgovanje malih podjetij v Evropski uniji povečalo v povprečju za dobrih 13 %. Gospod državni sekretar, tukaj najbrž nimamo oziroma Vlada najbrž nima ocene, za koliko se bo povečalo število domačih podjetij, slovenskih seveda, ki bi se na podlagi te ureditve, teh poenostavitev preusmerila v čezmejno poslovanje, ampak bolj ključno pa je seveda vprašanje, jasno za naslednjo vlado, ampak vi to že gotovo veste, katere akte poleg Zakona o davku na dodano vrednost bo potrebno spremeniti. Za nas, za slovensko gospodarstvo je gotovo ta direktiva izjemnega pomena. Kot ste pravilno ocenili, 98 % vseh slovenskih podjetij spada v kategorijo malih podjetij in to je gotovo dobra rešitev, dober predlog rešitve in zato sem tudi uvodoma povedal, da je bila odločitev Slovenije za članstvo v EU dobra. Bi vas pa tudi vprašal, gospod državni sekretar, ker je na nek način povsem logično, da bo imela ta direktiva, implementacija te direktive tudi vpliv na javno upravo, na davčni organ. Ta bo gotovo imel več obveznosti, torej tudi več stroškov. Ali razpolagate s kakšno oceno, vsaj približno? Predvsem pa me zanima spisek aktov - Zakon o DDV sem omenjal -, ki jih bo potrebno spremeniti za implementacijo te direktive.

Zahvaljujem se za vaše odgovore.

Ne vidim več želje po razpravi.

Gospod Tilen Božič, državni sekretar, izvolite.

Najprej na vprašanja mag. Krajnca. Tista navedba v predstavitvi in v gradivih, ki se tiče tega boja proti goljufijam na področju DDV, je ena splošna usmeritev za vse te spremembe, ki so na področju DDV-ja. To sta dve izmed, mislim da, šestih. Je pa dejstvo, da je ta zapis, ko pogledamo posamične predloge, lahko na trenutke nekoliko kontradiktoren zaradi tega, ker nekatere rešitve še posebej ta za mala podjetja bi lahko pripeljala dejansko, če bi obveljalo tako kot je postavljena do povečanje vrzeli v DDV do znatno oteženega nadzora. Tudi - posredno to -, kar je gospod Horvat vprašal do znatnega povečanja stroškov na strani finančne uprave, drugačnih pristopov, ki pa bi šli, ne bi mogli iti v smeri avtomatizacije, v kolikor bi šli bolj v to smer, da bi mogel dejansko toliko in toliko ljudi več imeti, da bi te zadeve obdelovali. Trenutno tako kot imamo mi postavljen sistem Slovenija gre po poti digitalizacije in zelo veliko stvari se da odlično racionalizirati na način, da si pomagamo z informacijskimi tehnologijami in posredno tudi bistveno manj obremenjujemo zavezance s tem. Tako, da je nekako dvojna zmaga na strani tako države kot tudi zavezancev in po tej poti mislim, da se bo tudi šlo v prihodnje in upam, da bo po tej poti šla tudi Evropska unija.

Kar se tiče pa, se pravi, če grem nazaj na to, kar ste rekli glede goljufij. To je tudi mišljeno nekako v splošnem smislu, ko se pogovarjamo o dokončnem sistemu DDV. Ta dokončni sistem DDV pomeni, da bo obdavčitev v namembni državi članici, kar pomeni, če zelo poenostavim, da bo ne glede na to, kam boste prodajali se bo - ne vem, prodajate v Nemčijo, bo njihova stopnja obračunana go, če ste Nemec prodajte v Slovenijo bo slovenska stopnja gor obračunana - in ne boste prišli v to situacijo, ki imamo sedaj to začasno rešitev, ko vi, ko izvozite recimo v Nemčijo naredite samoobdavčitev naredi tisti, ki je v Nemčiji, se pravi, gre z nulo ven. Ravno, zaradi tega, ker gre tako imenovani »reverse charge« mehanizem - obrnjenega davčnega bremena - se pogosto dogaja posebej pri teh davčnih vrtiljakih, da gre to z ničlo in potem se nikjer davek ne obračuna, ker se blago sprosti v promet brez, da bi do obračuna DDV prišlo. To se poskuša z dokončnim sistemom nekako nasloviti. Republika Slovenija seveda kot smo tukaj že govorili na tem odboru podpira čimprejšnjo uvedbo dokončnega sistema DDV, ki bo pa dokončen ne samo po nazivi, ampak tudi po vsebini, ker trenutno imamo DDV sistem je 20 in več let začasni sistem. To je ena reč.

Druga reč. Drži glede tistih nižjih stroškov itd… Glede Slovenije te ocene še ni. Razlog je to, da je predlog relativno svež, do določene mere z nekaterimi rešitvami tudi preseneča in jaz ocenjujem tudi glede na dosedanjo razpravo, ki poteka na ravni EU, da bo še temeljito obrušena. Takrat bo pa tudi primerno, da se pripravi kakšna ocena učinkov na območju Republike Slovenije. Enako velja tudi tisto vprašanje, ki sem ga že prej nekako načel glede vpliva na FURS se bo takrat tudi, se pravi, glede stroškov, morebitnih dodatnih kadrov se bo to takrat tudi ugotavljalo. Kar ste omenili glede spremembe zakonodaje. Osnovne spremembe, ki bi se mogle v tem primeru zgoditi so zagotovo kot ste že sami povedali Zakon o davku na dodano vrednost in pravilnik. Glede na to, da ima Zakon o davku na dodano vrednost, kar nekaj postopkovnih določb ni nujno, če bi šli ozko gledati, da bi karkoli drugega šli spreminjati. Če bomo pa gledali celovito in v tem primeru, če bo prišlo do teh spremembe bo treba gledati celovito in bo treba določene rešitve, ki bodo pripravljena za področje DDV nekako potegniti vzporednice tudi na druga področja - definicija malega podjetja, kje začnejo določene poenostavitve veljati itd… - in tam je običajno smiselno, da se, potem naredijo določene vzporednice tudi pri davku od dohodku pravnih oseb tudi še pri dohodnini, ko se pogovarjamo o dejavnosti itd… Mimogrede bo tukaj še sprememba zakona, ki ureja davčni postopek, zaradi nekaterih operativnih rešitev pa, potem če se bodo delala vzporednice, se pravi, neki celoviti pristop zagotovo tudi druge davčne zakone. Kar je smiselno seveda, zato da imate enostaven in pregleden sistem, da če se postavljajo neki pragi, to kar imamo mi recimo pri DDV do 50 tisoč evrov se pravi vam ni treba biti registriran za področje DDV. Tudi, če pogledate kot je bilo do sedaj, da tisti, ki popoldne opravljajo dejavnost imajo lahko poseben režim. Se pravi, te meje določene se, potem med seboj povežejo tudi, zaradi tega, da je vse skupaj zavezancem bolj domače in uporabno.

Hvala.