Spoštovane gospe in gospodje, vabljeni, kolegi in kolegice. Začenjam 41. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.
Danes so opravičeno odsotni mag. Julijana Bizjak Mlakar in gospod Luka Mesec. Kot nadomestni član pa na tej seji s pooblastilom sodeluje mag. Brane Grims namesto gospoda Janeza Janše.
Prehajam na določitev dnevnega reda seje, ki ste ga prejeli s sklicem. Dodatnih predlogov nisem prejel.
Zato prehajam na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE PROBLEMATIKA UPRAVLJANJA DRŽAVNEGA PREMOŽENJA. Gradivo za to točko je bilo objavljeno na spletni strani Državnega zbora.
Na sejo so bili s sklicem k tej točki vabljeni gospod Jernej Vrtovec v imenu predlagatelja zahteve poslanske skupine Nove Slovenije ter predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenskega državnega holdinga.
Predlagam, da razpravo opravimo tako, da bo uvodno predstavitev te tematike imel predstavnik predlagateljice, to je Poslanske skupine NSi, nato bodo dobili besedo predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenskega državnega holdinga, to so uvodne razprave, potem pa bomo opravili razpravo še člani komisije. Tako, da dajem besedo na začetku gospodu Jerneju Vrtovcu, predstavniku predlagatelja za uvodno predstavitev zahteve te seje.
Izvolite, gospod Vrtovec.
Predsednik Komisije za nadzor javnih financ, hvala za besedo in lepo pozdravljeni tudi ostali prisotni gostje ter kolegice in kolegi, ki ste tudi članice in člani te komisije.
Zdaj Vlada, vsaj tako se zdi, se že skozi celoten ta mandat ukvarja oziroma vidi se, da se sooča z veliko krizo pri opravljanju državnega premoženja ter tudi sooča se s krizo kadrovanja v podjetjih v državni lasti. Odpovedale pa so zlasti nadzorne funkcije, kar po eni strani krepi moč lobijev ter na drugi strani se odpirajo tudi vrata korupciji in klientelizmu. Tudi sicer je Slovenija po podatkih Evropske komisije ena od držav z najvišjo ravnjo državnega lastništva v Evropi, namreč za Slovenijo je predvsem značilno državno lastništvo večinskih deležev, ki je visoko nadpovprečno, namreč tudi Evropska komisija ugotavlja, da se od začetka krize pomembne gospodarske in fiskalne posledice vpletenosti države v gospodarstvo prispevajo k izgubi več kot eno tretjino bruto domačega proizvoda. Torej, če država že ima v lasti premoženje, potem mora z njim ravnati tudi gospodarno, v skladu z evropskimi zavezami in strategijami ter tudi samo koalicijsko pogodbo, očitno pa je, da temu ni tako in, da pri upravljanju z državnim premoženjem primanjkuje zlasti vizije, prav tako pa v Novi Sloveniji pričakujemo več dolgoročnih ciljev, tudi teh ni zaznati. Namreč pogosto se soočamo z dejstvom, da je upravljanje s premoženjem države pač ni gospodarno in tudi pri kadrovanju na ključne nadzorne funkcije, kar smo predlagatelji zlasti navedli v sklic te seje, govorimo v funkcijah v SDH ter DUTB, se zatika oziroma prepletajo se različni tudi politični, tudi strankarski interesi, koalicija pa ob vsem tem kadrovanju je daleč od neke enotnosti. Torej politične odločitve torej pogosto prevladajo na strokovnimi odločitvami, takšen ni le vtis v javnosti, ampak tako govorijo tudi dejstva in zapisi v medijih. Zato predlagatelji nujne seje zlasti pričakujemo, da opravljanje z državnim premoženjem nikakor ne bo plod ali talec političnih in strankarskih interesov strank vladajoče koalicije. Da pa je upravljanje z državnim premoženjem zelo politično, tudi politično naravnano, interesno in hkrati tudi politično občutljivo, kar ni v skladu z samo strategijo upravljanja državnega premoženja in niti ni v skladu z podpisano koalicijsko pogodbo, ki jo gospod državni sekretar zagotovo dobro poznate, kažejo tudi dejanja nekaterih predstavnikov države v državnih podjetjih, ki med drugim lahkotno prelagajo reševanje nekaterih aktualnih zadev na obdobje po letošnjih parlamentarnih volitvah.
Pa pojdimo kar k dejstvom, glejte že več kot leto in pol je namreč uprava oziroma uprava Slovenskega državnega holdinga na primer deluje v okrnjeni sestavi, le z dvema članicama, kar zagotovo ni optimalno in krni tudi ugled same institucije. Tudi po poročanju medijev, ki prerekanja vladnih strank ob zadnjem razpisu na katerega se je prijavilo 13 kandidatov, poimenujejo kar, citiram: »S kadrovskim petelinjim bojem«, torej je poglavitni razlog, da do imenovanja enega člana še ni prišlo zlasti političen interes in na razhajanja v vladni koaliciji. Tako naj bi se, citiram: »Tik pred zdajci v igro vmešal gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki naj bi stopnjeval pritisk, da izberejo njegovega kandidata Marka Tišmo.« Tako je na primer pisalo 2. marca 2018 na portalu 24ur.com. Torej kot primer, ki meče senco dvoma na strokovnost delovanja Vlade, pri kadrovanju Vlade kot skupščine torej, pri kadrovanju v SDH, velja omeniti tudi poskus imenovanja dveh članov nadzornega sveta SDH pred več kot letom dni. Spomnimo se, dva kandidata, tik pred glasovanjem Državnega zbora o imenovanju sta namreč oba kandidata odstopila od kandidature in pri utemeljitvi svoje odločitve sta povedala, da je prišlo do zakulisnih intrig in laži ter da je odločitev postala predmet političnih mlinov. Toliko torej o tem, kako se v tej državi nepolitično kadruje.
Druga stvar je na primer DUTB. Že od samega začetka te Vlade se spomnim, zlasti leta 2015, kako se je zamenjalo izvršne in neizvršne direktorje DUTB. Že od takrat naprej se okrog DUTB-ja dogajajo zgolj in samo politične zgodbe. Tudi DUTB se že od začetka mandata te Vlade ukvarja zlasti s kadrovskimi težavami, problem ob tem pa je, da je zaradi tega posledično onemogočena pri polnem izpolnjevanju nalog pri upravljanju s slabimi terjatvami bank. DUTB bi namreč v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank ter najvišjimi mednarodnimi standardi moral voditi sedemčlanski upravni odbor, ki ga sestavljajo trije izvršni direktorji, ki so na DUTB zaposleni za poln delovni čas, in štirje neizvršni direktorji, vendar, pozor, tudi tukaj pa Vlada vse do danes še vedno ni imenovala še četrtega neizvršnega direktorja. V nekaterih primerih pa je bil v vrhu DUTB, zlasti v preteklosti, pokazan tudi konflikt interesov, o čemer smo na tej Komisiji za nadzor javnih financ govorili tudi že leta 2015. Torej, tudi DUTB je primer tega, kako zaradi verjetno različnih interesov deluje v okrnjeni sestavi.
Če povzamem … Slovenija se srečuje z izrazito problematiko upravljanja z državnim premoženjem, saj je le-to podvrženo političnim interesom. Tudi podatki kažejo, da se rezultati poslovanja državnih podjetij sicer izboljšujejo, kar je, lahko rečemo, hvala bogu, ampak kljub temu so slabši od povprečja poslovanja podjetij v tuji lasti in domačih privatnih naložb. Ne bom zdaj govoril o strukturi naložb, ki so znotraj SDH-ja, ampak o učinkovitosti upravljanja z državnim premoženjem zelo veliko pove primerjava med donosnostjo kapitala v teh posameznih naložbah.
Odprl bi še eno zgodbo, in sicer zgodbo Nove Ljubljanske banke. Ta zgodba bo danes sicer na eni drugi komisiji, to je na Ustavni komisiji, ampak tudi tukaj bi opozoril na to, da Vlada kadruje oziroma da Vlada zelo neodgovorno upravlja s svojim premoženjem, zlasti v primeru hrvaških varčevalcev. Namreč, vse od leta 2015 vemo, da sosednja Hrvaška pleni po našem državnem premoženjem, po tistem premoženju, ki smo ga davkoplačevalci sanirali z milijardo in pol vrednosti leta 2013. In kaj se je od leta 2015, od prvega rubeža do sedaj naredilo? Kaj se je naredilo? Kakšni so ukrepi Vlade? Kakšni? Nobenih ni. Šele zdaj ob koncu tega mandata se poslanke in poslanci, sicer skupaj v sodelovanju s tem Državnim zborom in z Vlado, pogovarjamo o tem, da bi prišli do končnih rešitev, ki bi pomenile, da se zaščiti denar davkoplačevalcev v Novi Ljubljanski banki. Pa tudi sicer – privatizacija Nove Ljubljanske banke. Kako potekajo postopki v povezavi s tem? Namreč, Nova Ljubljanska banka, SDH v sodelovanju z vodstvom Nove Ljubljanske banke je banko pripravljena prodala (?). Prišli smo celo do tega, da je ministrica ponudila odstop na eni od sej Vlade zaradi tega, ker se ni strinjala s početjem ostalih koalicijskih partnerjev. Ampak ali je to odgovorno postopanje, odgovorno upravljanje z državnim premoženjem, da banko predstavimo za prodajo, da to oglašujemo, tudi tujim investitorjem dajemo jasne signale, potem pa na vrat na nos politična odločitev pretehta zdravorazumsko odločitev? Kdo je tukaj najbolj oškodovan?
Odraz stanja pri upravljanju z državnim premoženjem je tudi zadnje dogajanje v zvezi s Telekomom Slovenije, ko je na primer Upravno sodišče Republike Slovenije s pravnomočno sodbo potrdilo, da je Telekom med letoma 2004 in 2015 zlorabljal svoj prevladujoč položaj pri zagotavljanju dostopa do svojega omrežja in s tem omejeval konkurenco pri ponujanju internetnih storitev. Zdaj, Telekom čaka več 10-milijonska kazen Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, torej AVK, in kar, opozarjam, kar 130-milijonska odškodninska tožba operaterja T-2, ki naj bi po poročanju medijev z obrestmi znašala kar 261 milijonov evrov. A veste, koliko je to denarja? 261 milijonov evrov. Omenjena odškodnina, omenjena odškodnina lahko to državno podjetje finančno znatno oslabi, da bo ogrožena tudi njegova finančna stabilnost. Prav tako po poročanju medijev naj bi uprava Telekoma celo želela zunajsodno poravnavo s podjetjem T-2, torej v tem primeru, in le-to predstavila tudi nadzornemu svetu Telekoma. Do tega naj ne bi prišlo, saj bi nadzorni svet Telekoma temu v obdobju pred volitvami nasprotoval in, spet citiram, »bi želel pogovore glede poravnave opraviti šele po volitvah.« To je bilo na TV Dnevniku, na TV Slovenija, 19. 2. 2018. Zdaj, če se vladajoča koalicija ali pa SDH s tem ne strinjata, z zapisi v medijih, bi pričakovali tudi, da se potem naredi demanti, pa se te zapise v medijih oceni kot lažnive, kot neverodostojne. Naprej citiram, kar je bilo v Delu, 20. 2. 2018: »Presodili naj bi, da se s tem vročim krompirjem raje počaka do volitev in da postopka formalno ne bodo peljali naprej.« Ključno ob tem je vprašanje, zakaj so odločitve upravljavca z državnim premoženjem oziroma kaj ima upravljanje z državnim premoženjem veze z volitvami. Nič. Ali ima kakšno vezo z volitvami? Meni se zdi, da ne. Torej, zakaj upravljavec z državnim premoženjem daje tovrstne informacije in tako tudi komunicira, razen če je to področje docela, popolnoma politično oziroma docela spolitizirano, politično preobremenjeno? Ali gre pri tem potemtakem sploh za odgovorno ravnanje upravljavcev državnega premoženja, če se izgovarjajo na volitve, čas po volitvah? Glejte, tovrstno politično taktiziranje, da se omenjena problematika ne rešuje nemudoma in gospodarno, temveč se čaka na čas po volitvah, po našem skromnem mnenju ni upravičeno in zlasti kaže, da je upravljanje premoženja obratno – pod močnim političnim vplivom. Upravljanje državnega premoženja, velja še enkrat poudariti, kljub temu, da se vsi zavedamo, bi moral biti zlasti v dobro posameznega podjetja, ne pa se izgovarjati na politične okoliščine, kot so na primer volitve. No, in v zvezi s to problematiko, kar se T-2 in Telekoma tiče, so se oglasili tudi na Vseslovenskem združenju malih delničarjev, kjer so dejali (citiram), »da so v združenju nad omenjenimi astronomskimi terjatvami družbe T-2, ki, kot kaže, postajajo vse bolj realne in iztožljive, kakor tudi potencialne kazni oziroma globe, izredno zaskrbljeni.« Ne bom citiral, kaj VZMD piše v nadaljevanju, ampak ključno je to, da se noben na poročanje medijev ni uspel odzvati. Če citiram naprej medije, ki so zapisali, da se je »SDH zavzel, da bo letos preveril, ali bo spet poskusil prodajati Telekom.« Zdaj pa vas jaz vprašam, kako je to mogoče. Hkrati se SDH zavzame za ponoven poskus prodaje Telekoma, kontradiktorno torej pa breme omenjene odškodnine, govorim o 240 (?) milijonih evrov, se pravi 130 milijonov evrov plus obresti, breme omenjene odškodnine pa namreč dodatno znižuje vrednost samega Telekoma. Vrtoglavi tožbeni znesek zagotovo negativno vpliva tudi na samo delovanje te družbe v državni lasti, predvsem pa na njegovo vrednost, še posebej, če se bo SDH skladno s strategijo prodaje svojih portfeljskih naložb letos res odločil za nov poskus prodaje nacionalnega telekomunikacijskega operaterja. No, če ob tem zaključim, glejte že leta 2015 se je britanski sklad Cinven ob oddaji ponudbe za nakup Telekoma Slovenije zavedal resnosti odškodninskih tožb, odškodninskih tožb proti telekomu Slovenije in možnosti njihovega uspeha, ter je za to plačilo dela kupnine za nacionalnega operaterja vezal na jamstvo glede odprtih Telekomovih tožb. Če torej SDH ne bo hitro, zlasti hitro in učinkovito odreagiral na pravnomočne sodbe sodišč ter na realne grožnjo izplačila enormnih odškodnin, potem bomo z njegovo prodajo, če bo do tega sploh prišlo oziroma odvisno kakšna bo, še enkrat poudarjam torej politična volje, ker kot kaže prevladuje nad drugo gospodarnostjo, če bo do tega sploh prišlo bomo od Telekoma dobili praktično nič, tovrstne tožbe, če ne bomo teh stvari zaprli znižujejo vrednost samega podjetja in čez 5 let, če se bomo pa takrat odločili za prodajo, bo ta vrednost podjetja toliko manjša. Gospod predsednik iz obrazložitve je to, to, sklepi so v vsakem sklicu, jih ne bom bral, ampak sklepi so naravnani k temu, da pridemo v Sloveniji do boljšega upravljanja z državnim premoženjem, da se ne sklicujemo na politično voljo, na volitve, ampak zlasti na to kaj je prav in kaj ni prav.
Hvala lepa gospod Vrtovec za predstavitev vaše zahteve. V tej predstavitvi ste se osredotočil predvsem na SDH, tako na splošno politiko SDH, uspešnost oziroma neuspešnost, učinkovitost oziroma neučinkovitost, donosnost kot tudi na posamezne primere, ki ste jih tukaj omenil, zdaj na koncu Telekom, T-2, prej Novo Ljubljansko banko, še nekatera druga podjetja in jaz bi prosil kar predstavnike Vlade, da komentirajo oziroma povedo kaj v zvezi s tem bodo naredili, kaj bodo naredili ne glede na volitve kot tudi razumemo, da je to temelj korporacijskega upravljanja in seveda kakšno je stališče do navedb gospoda Vrtovca.
Kdo želi besedo? Gospod Tilen Božič, Ministrstvo za finance, državni sekretar, izvolite.
Hvala za besedo in hvala za vabilo. Spoštovane poslanke, poslanci in gostje.
Bi uvodoma začel s tem področjem, se pravi z vprašanji iz področja SDH in potem nadaljeval z DUTB. Tako, da kar se tiče gradiva, ki ga imamo pred sabo, ki je nekako pobuda za sklic te seje, predlagatelj izhaja iz koalicijskega sporazuma v katerem je med drugim tudi navedeno, citiram: »Upravljanje je potrebno izboljšati skozi učinkovito delovanje in upravljanje Slovenskega državnega holdinga in Slabe banke z vzpostavitvijo bolj učinkovitega in aktivnega nadzora delovanja SDH in DUTB, z jasno določeno strategijo opravljanja posameznih vrst državnega premoženja ter s klasifikacijo naložb. Potrebno je izboljšati in izvajati kodeks korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti z namenom, da se bo državno premoženje upravljalo na podlagi sprejete strategije države, upravljanju z državnim premoženjem na odgovoren, neodvisen, profesionalen in transparenten način in, če bo potrebno se za navedene namene dopolni Zakon o Slovenskem državnem holdingu«. To sem ponovil predvsem zaradi, ker se potem na to nekako skozi razlago navezujem. Predlagatelj ugotavlja, da Vlada te zaveze iz koalicijske pogodbe ne spoštuje, tu moram izpostaviti, da ta ugotovitev predlagateljev seveda ne drži. Predlagatelj tudi v navedenemu delu koalicijskega sporazuma pripisuje naravno zavez, Vladi pa očita njihovo nespoštovanje ter zelo politično in interesno upravljanje državnega premoženja. Vlada tako pavšalnim navedbam seveda nasprotuje. V prvi vrsti je treba poudariti, da izpostavljeni del koalicijskega sporazuma ne predstavlja zavez Vlade, temveč sklop ukrepov preko katerih je možno doseči cilje, ki si jih v zvezi z gospodarstvom oziroma upravljanjem državnega premoženja zavzema doseči Vlada. Vlada je ob začetku svojega mandata dobila v implementacijo Zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki je bil sprejet v letu 2014, skladno s smernicami OECD in priporočili Evropske komisije. Takoj po nastopu Vlade je bilo na mizi sedem priporočil sveta Evropske unije iz področja korporativnega opravljanja družb v državni lasti Republike Slovenije. In te so bile nadaljevanje privatizacije, sprejem strategije upravljanja z jasno klasifikacijo naložb, sprejem letnega načrta upravljanja, sprejem meril za merjenje uspešnosti poslovanja družb v upravljanju SDH, zagotovitev popolne operativnosti SDH, sprejem kodeksa korporativnega upravljanja družb v državni lasti in nazadnje zagotovitev strokovnega, preglednega in neodvisnega upravljanja. Iz priporočil sveta Evropske unije za leto 2017 izhaja, da so bila vsa priporočila izpolnjena, saj je zato področje obstajalo samo še eno priporočilo in sicer zagotovitev dobrega upravljanja in uspešnosti družb v državni lasti, kar je bilo z znatnim povečanjem donosnosti in dividendnosti kapitala v poslovnem letu 2016 prav tako doseženo, tako, da tu ne bi bilo tako je spoštovani poslanec rekel hvala bogu, ampak hvala ukrepu in ukrepi delujejo, se pravi, če gremo gledati 2014 1,8…
