44. redna seja

Mandatno-volilna komisija

12. 4. 2018

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Mitja Horvat

Spoštovani, pričenjam 44. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse prisotne prav lepo pozdravljam. Uvodoma naj vas obvestim, da je prišlo do spremembe v sestavi Mandatno-volilne komisije na podlagi pooblastila Poslanske skupine Nove Slovenije namesto poslanca Zvonka Laha je z nami nova članica gospa Ljudmila Novak, ki jo v naši sredi prav lepo pozdravljam. Sicer pa vas obveščam, da na seji s pooblastili sodelujejo: namesto poslanke Urške Ban poslanka Anita Koleša, namesto poslanca Branka Zormana poslanec mag. Branislav Rajić, namesto poslanke dr. Simone Kustec Lipicer poslanec dr. Dragan Matić in namesto poslanca Franca Jurše poslanec Peter Vilfan.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red; predloga za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniški mesti okrajnih sodnic na Okrajnem sodišču v Kranju, predlog za razrešitev s funkcije guvernerja Banke Slovenije, predlog za imenovanje podpredsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. 3. 4. in 11. 4. 2018 ste prejeli predloga za razširitev dnevnega reda z novima točkama in sicer: A1 Kandidatna lista za izvolitev treh članov Sodnega sveta in 4. točka Administrativne zadeve.

Želi v imenu poslanske skupine? Postopkovno, gospod Tanko. Izvolite.

Hvala lepa. Gospod predsednik, sedaj glede na to, da že potekala dve seji delovnih teles in da se veliko članov podvaja in tudi v naši poslanski skupini je tak primer, predlagam, da začetek seje prestavite za dokler se eno izmed teh delovnih teles ne konča. Tako da lahko normalno sodelujemo pri delu tudi Mandatno-volilne komisije.

Mitja Horvat

Najlepša hvala, gospod Tanko za ta postopkovni predlog. Sicer ugotavljam, da smo sklepčni. Je pa res kar pravite. Tudi sam sem prišel iz seje Odbora za zadeve Evropske unije, kjer je po napovedi predvideno, da se bo ta seja končala ob 9.15 minut. Sicer ni seja, na kateri naj bi se odločalo. Gre za to, da imamo spoštovanega gosta podpredsednika Evropske komisije. Tako da glede tega sam nimam težav, ampak ugotavljam, da smo res pretežno tukaj. Lahko bi sicer za kakšnih 15 minut prekinil, ampak ne vem, če je to potrebno, ker nas čaka potem še kar nekaj dela v nadaljevanju.

Malo še sprašujem še ostale članice in člane, če je potrebno sejo prekiniti ali nas je v zadostnem številu. Sklepčni smo. To ugotavljam. Po želji. Gospod Zorčič, izvolite.

Gospod predsednik, moje mnenje je, da če slučajno katera od poslanskih skupin ne more zagotoviti takšno število članov kot si želi, da lahko prisluhnemo. Mislim, da ima za to vsaka poslanska skupina pravico.

Mitja Horvat

Absolutno. Torej, če se to nanaša na vašo poslansko skupino? Gospod Tanko, izvolite.

Hvala lepa. Mislim, da je pravilo, ki je zapisano v poslovniku jasno. Istočasno lahko potekata seji dveh delovnih teles. Sedaj je že predsednik sam povedal, da že potekata in nista končani. Vi se pač odločite. Sam sem predlagal, da naredimo kratko pavzo naredite.

Mitja Horvat

Razumem. Kot rečeno na seji Odbora za zadeve Evropske unije sicer ni glasovanja, tako da ni takšne zagate kot tukaj. Ampak lahko spoštujem ta predlog tudi na predlog ene same poslanske skupine. Tako da prekinjam sejo, ki jo bomo nadaljevali ob 9.20 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 9.06 uri.)(Seja se je nadaljevala ob 9.21 uri.)

Mitja Horvat

Nadaljujemo s sejo in vas najprej še obveščam, da namesto poslanca Kamala Izidorja Shakerja s pooblastilom na seji sodeluje poslanec Saša Tabaković in namesto poslanke Eve Irgl poslanec Tomaž Lisec.

Ostali smo pri predlogih za razširitev dnevnega reda s točkama A1 Kandidatna lista za izvolitev treh članov Sodnega sveta in 4. točka Administrativne zadeve. Ponovno sprašujem ali želi v imenu poslanske skupine glede predlogov za razširitev kdo besedo? Ugotavljam, da ne.

Zato gremo na glasovanje in najprej glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda z novo A1 točko.

Pričenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Glasovanje zaključujem.

Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da smo sklep soglasno sprejeli.

Glasujemo še o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 4. točko.

Pričenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Glasovanje zaključujem.

Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da smo sklep soglasno sprejeli.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu UDIS, saj vsebujejo podatke, ki so varovani na podlagi zakona. V kolikor jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožati vprašanja vas prosim za predhodno opozorilo, saj moramo v takem primeru sejo v skladu s 101. členom Poslovnika Državnega zbora zapreti za javnost.

Prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA – KANDIDATNA LISTA ZA IZVOLITEV TREH ČLANOV SODNEGA SVETA, ki jo je Državnemu zboru predložil predsednik Republike Slovenije. Del gradiva je objavljen pri EPI, celotno kandidatno listo pa ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. K tej točki sem vabil Urad predsednika Republike Slovenije in v naši sredi prav lepo pozdravljam gospo Natašo Kovač, generalno sekretarko v Uradu predsednika Republike Slovenije. Na podlagi 131. člena ustave in 10. člena Zakona o Sodnem svetu 5 od 11 članov Sodnega sveta izvoli Državni zbor na predlog predsednika republike izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov. V skladu z 12. členom Zakona o Sodnem svetu se člani Sodnega sveta izvolijo za dobo 6 let in po izteku te dobe ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni. Vsaka tri leta se izvolijo dva ali trije člani, ki jih izvoli Državni zbor in trije člani, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Ker 4. 7. 2018 poteče mandat šestim članom Sodnega sveta je predsednik Državnega zbora na podlagi 15. člena Zakon o Sodnem svetu razpisal volitve treh članov Sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo in volitve treh članov Sodnega sveta, ki jih na predlog predsednika republike izvoli Državni zbor. Volitve bodo v četrtek 19. aprila 2018.

V skladu s 16. členom Zakona o Sodnem svetu predsednik republike Državnemu zboru predloži Državnemu zboru predloži listo kandidatov, na kateri mora biti predlagano število kandidatov večje od števila članov, ki se volijo, vendar največ dvakrat tolikšno kot je število članov, ki se volijo. Predsednik republike je na kandidatno listo za izvolitev treh članov Sodnega sveta uvrstil šest kandidatov. Končno odločitev o kandidatih bo sprejel Državni zbor s tajnim glasovanjem.

Gospo Natašo Kovač, generalno sekretarko v Uradu predsednika republike, prosim, da nam uvodno obrazloži predlog kandidatne liste. Izvolite.

Nataša Kovač

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem. Glede na povedano mi dovolite samo še nekaj besed o kandidatni listi. Predsednik republike je objavil poziv za zbiranje kandidatur, tako kot mu to nalaga zakon. Na razpis se je prijavilo oziroma so bili prijavljeni 11 kandidatov za te člane Sodnega sveta, in sicer Sara Hlindoljak, Marjan Feguš, Tomaž Keresteš, Jana Morela, Damjan Možina, Boris Ostruh, Andrej Rozman, Rok Svetlič, Andraž Teršek, Verica Trstenjak in Emil Zakonjšek.

Predloga kandidature gospoda Marjana Feguša ni bilo mogoče upoštevati, ker kot sedanji član Sodnega sveta v skladu s prvim odstavkom 12. člena Zakona o Sodnem svetu ne more biti ponovno izvoljen.

Kot je bilo že povedano ustava nalaga predsedniku republike, da izbere kandidate izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov. V skladu s tem je predsednik republike po razmisleku, po pregledu kandidatur in po opravljenih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predsedniku Državnega zbora 30. 3. 2018 posredoval kandidatno listo šestih kandidatov za člane Sodnega sveta, in sicer so na kandidatno listo uvrščeni: Damjan Možina, Andrej Rozman, Rok Svetlič, Andraž Teršek, Verica Trstenjak in Emil Zakonjšek.

Dovolite mi samo nekaj kratkih besed o posameznih kandidatih oziroma o kandidatki. Redni profesor dr. Damjan Možina, univerzitetni diplomirani pravnik, dr. pravnih znanosti je redni profesor za področje civilnega in gospodarskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je zaposlen od leta 2010. Je večkratni prejemnik raziskovalne štipendije Inštituta Maks Frank? za tuje in mednarodno zasebno pravo v Hamburgu, član uglednih mednarodnih raziskovalnih organizacij, sodni tolmač za nemški jezik, pri sodišču Evropski … v Luksemburgu tudi za angleški in slovenski jezik. Večinoma raziskuje področje obligacijskega prava, zlasti pogodbenega in konfliktnega odškodninskega prava, loteva se tudi drugih področij civilnega prava, javnega prava, odškodninske odgovornosti države in mednarodnega prava. Njegova dela so odmevna tako v tujini kot doma.

Andrej Rozman, univerzitetni diplomirani pravnik je bil vrsto let vodja sodišča v Idriji. V mesecu decembru 1994 je bil imenovan za notarja s sedežem v Idriji, kjer kot notar deluje še danes. Je aktivno sodeloval pri vzpostavitvi notariata v Republiki Sloveniji, bil član Izvršnega odbora Notarske zbornice Slovenije vrsto let. V letu 2010 je opravil tudi izpit za mediatorja v društvu mediatorjev Slovenije. Je pravnik z bogatimi praktičnimi izkušnjami z različnih pravnih področij in kot tak odličen kandidat za člana Sodnega sveta.

Izredni profesor dr. Rok Svetlič, univerzitetni diplomirani pravnik, dr. znanosti, je trenutno zaposlen pri znanstveno raziskovalnem središču Univerze na Primorskem in sodeluje tudi v programski skupini na Filozofski fakulteti v Ljubljani v okviru projekta Družbena pogodba v 21. stoletju. Je diplomiral tako na pravni kot na filozofski fakulteti in tudi doktoriral na filozofski fakulteti, predaval na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, bil njen prodekan in predstojnik oddelka za filozofijo, je predstojnik Inštituta za pravo pri znanstveno raziskovalnem središču. Od leta 2013 je predsednik Slovenskega filozofskega društva. Osrednje področje njegovega raziskovanja sta filozofija prava in človekove pravice. Je avtor številnih raziskovalnih del in monografij, tudi univerzitetnega učbenika.

Izredni profesor dr. Andraž Teršek, univerzitetni diplomirani pravnik, dr. pravnih znanosti, trenutno zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, Fakulteti za management in na Evropski pravni fakulteti Nove univerze v Novi Gorici. Dr. Teršek je bil med drugim v letih 2013 do 2017 izbran med 10 najvplivnejših pravnikov v Republiki Sloveniji. Znanstveno raziskovalno, študijsko in publicistično se ukvarja predvsem z ustavnim pravom, pravno filozofijo, človekovimi pravicami in svoboščinami, sociološkimi in filozofskimi vidiki prava, politično filozofijo in psihologijo. Je avtor številnih člankov, esejev, razprav in drugih besedil. Uveljavil pa se je tudi kot kritični komentator in analitik odločb Evropskega sodišča za človekove pravice.

Prof. dr. Verica Trstenjak, univerzitetna diplomirana pravnica, doktorica pravnih znanosti, je doktorirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2013 dalje je profesorica za evropsko pravo na Pravni fakulteti Univerze na Dunaju. Od leta 2014 deluje tudi na posebnem programu iste univerze podiplomskega študija. Evropsko pravo predava na Pravni fakulteti v Mariboru in Evropski pravni fakulteti in je opravila številne specializacije. Težišče njenega raziskovalnega dela je pravo Evropske unije, evropsko ustavno in procesno pravo, pravno varstvo, evropsko civilno pravo, evropsko pravo varstva potrošnikov, avtorske pravice Evropske unije, temeljne pravice Evropske unije, državljanstvo itd. Med leti 2004 in 2006 je bila tudi sodnica na sodišču prve stopnje Evropske skupnosti v Luksemburgu.

Mag. Emil Zakonjšek, univerzitetni diplomirani pravnik, magister pravnih znanosti, je odvetnik od leta 1991 in je pridobil tudi naziv odvetnik specialist kazenskega prava. Pred tem pa je opravljal sodniško funkcijo kot kazenski sodnik na Temeljnem sodišču v Ljubljani. Slovenski pravni stroki je prepoznan kot uveljavljen pravni strokovnjak in odvetnik s področja kazenskega prava, še posebej poglobljeno pa se ukvarja z gospodarskim kazenskim pravom, medijskim pravom v povezavi s osebnostnimi pravicami, civilnim pravom, gospodarskim in korporacijskim pravom.

Predsednik republike je prepričan, da je strokovna utemeljenost kandidatur, ki so predlagane in tudi struktura kandidatne liste, ki pokriva vsa področja ali pa večino področij delovanja prava, omogoča Državnemu zboru, da izmed šestih predlaganih kandidatov izbere tri člane Sodnega sveta Slovenije, ki bodo uspešno in strokovno suvereno opravljali to pomembno funkcijo.

Za dodatno informacijo. Vsi kandidati so se in se še bodo predstavili javnosti na posebnih predstavitvah v Uradu predsednika republike. Vse predstavitve bodo možne na ogled na spletni strani Urada predsednika republike, tako da si tudi na ta način poslanke in poslanci spoznajo s kandidati. Hvala lepa.

Mitja Horvat

Najlepša hvala tudi vam za podano uvodno obrazložitev. Odpiram razpravo. Ugotavljam, da ni potrebe, zato jo tudi zaključujem. Ugotavljam, da se Mandatno-volilna komisija seznanila s kandidatno listo za izvolitev treh članov Sodnega sveta in na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »Mandatno-volilna komisija ocenjuje kandidatno listo za izvolitev treh članov Sodnega sveta kot ustrezno in predlaga Državnemu zboru, da izmed kandidatov na kandidatni listi izvoli tri člane Sodnega sveta.«

Pričenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje.

Kdo je za? (18 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep soglasno sprejet.

Spoštovani gospe Nataši Kovač se najlepše zahvaljujem za sodelovanje. Lepe pozdrave predsedniku in vse dobro pri nadaljnjem delu.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOGA ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKI MESTI OKRAJNIH SODNIC NA OKRAJNEM SODIŠČU V KRANJU, ki jo je Državnemu zboru predložil Sodni svet. Del gradiva je objavljen pri EPI, obrazložena predloga Sodnega sveta pa ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS.

K tej točki sem vabil predsednika Sodnega sveta in seje se udeležuje generalna sekretarka Sodnega sveta mag. Jonika Marflak Trontelj, ki je v naši sredi prav lepo pozdravljam.

Uvodoma naj pojasnim, da Sodni svet na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o Sodnem svetu in 19. člena Zakona o sodniški službi Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniški mesti okrajnih sodnic na Okrajnem sodišču v Kranju izvoli mag. Tino Omejc in mag. Vesno Ravnik Koprivec.

Generalno sekretarko Sodnega sveta mag. Joniko Marflak Trontelj prosim za uvodno obrazložitev predlogov.