Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, začenjamo 168. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Z veseljem ugotavljam, da smo izpolnili kvorum, da smo sklepčni in vas obveščam, da imam eno pooblastilo, in sicer: poslanko gospo Tejo Ljubič bo na tej seji nadomeščal gospod Jani Möderndorfer.

Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, predstavniki Vlade in Državnega sveta. Prav lepo pozdravljam državno sekretarko iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo z ekipo in vse ostale navzoče.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste ga tudi prejeli. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, zato je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZAJEMNEM PRIZNAVANJU BLAGA, KI SE ZAKONITO TRŽI V DRUGI DRŽAVI ČLANICI.

Gradivo k tej in 2. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 1. marca oziroma 8. marca na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njuno obravnavo v Državnem zboru je 30. marec.

Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo našemu odboru kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je tudi obravnaval na 55. nujni seji, 7. 3. oziroma na 56. nujni seji, 13. 3. in sprejel mnenji, ki smo ju prejeli.

Zdaj besedo dajem državni sekretarki na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča.

Izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, hvala lepa za besedo.

Dovolite, da vam predstavim Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, ki smo ga v skladu s pristojnostmi pripravili na MGRT-ju.

Predlagana uredba o vzajemnem priznavanju blaga skupaj z drugim Predlogom uredbe za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije o izdelkih, ki bo obravnavana pod 2. točko dnevnega reda, in akcijskim načrtom o vzajemnem priznavanju sestavlja tako imenovani »Blagovni sveženj: krepitev zaupanja v enotni trg«, ki ga je Evropska komisija 19. decembra lansko leto posredovala v postopek sprejemanja v Svet EU.

Zakonodajna predloga iz svežnja dopolnjujeta druge že predlagane pobude za uresničevanje Strategije za enotni trg. Cilj omenjenega paketa je olajšati prodajo proizvodov na enotnem trgu Evropske unije vsem gospodarskim subjektom, še posebej pa malim in srednjim podjetjem. Pomemben inštrument za dosego tega cilja je Predlog uredbe o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, ki krepi načelo vzajemnega priznavanja. Predlog te uredbe prinaša določbe, ki krepijo uporabo načela vzajemnega priznavanja, kar pomeni zmanjševanje trgovinskih ovir in s tem možnost za povečanje trgovinske izmenjave na enotnem trgu EU. Predlagana uredba bo pozitivno vplivala na mikro podjetja ter mala in srednja, ne da bi jim povzročila dodatne stroške.

V predlaganem stališču Slovenija pozdravlja krepitev načela vzajemnega priznavanja kot enega temeljev prostega pretoka blaga na enotnem trgu. Nova uredba bo skupaj z akcijskim načrtom za krepitev vzajemnega priznavanja povečala ozaveščenost in znanje o vzajemnem priznavanju. Od sprejetja trenutno že veljavne uredbe se je uporaba načela vzajemnega sicer krepilo, vendar se še ne uporablja v celoti. Ocena učinka je pokazala, da se je zmanjševalo trgovanje v zvezi z izdelki, za katere velja vzajemno priznavanje. Ovire, s katerimi se podjetja srečujejo, ko poskušajo svoje izdelke tržiti na podlagi načela vzajemnega priznavanja, pomenijo veliko izgubo tudi v finančnem smislu, saj so stroški, ki nastajajo zaradi neupoštevanja, relativno visoki. Menimo, da ima vzajemno priznavanje še posebno težo na področju živil, zato bo Slovenija pri obravnavi na to še posebej pozorna. Drugo tako zahtevno področje je sektor prehranskih dopolnil. Pri tem izpostavljamo strokovno zelo zahtevno izvajanje nadzora nad takimi proizvodi. Želela bi opozoriti tudi na finančne posledice, ki jih bo imela predlagana uredba za upravne organe, saj predvideva okrepljeno delo pristojnih inšpektoratov in medsebojno sodelovanje, program izmenjave uradnikov, skrajšani pritožbeni postopek, dodatne naloge za kontaktno točko, za proizvode in sodelovanje pri ozaveščanju in usposabljanju deležnikov.

Stališče je usklajeno s pristojnimi ministrstvi in MIRS (?). Predlog stališča sta že podprla Odbor za gospodarstvo v Državnem zboru in Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, zato predlagamo, da tudi Odbor za zadeve EU stališče podpre.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Na matičnem delovnem telesu ni bilo razprave, zato menim, da poročilo ni potrebno in ga imamo tudi pisno. Je pa, kot je povedala državna sekretarka, Odbor za gospodarstvo ta dokument podprl.

Na svoji 5. seji, 20. marca pa je to gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve. Ker z nami ni predstavnika Državnega sveta, si lahko to poročilo preberete pisno v našem sistemu.

Zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev in kot prvi se je k besedi prijavil dr. Franc Trček. Imate besedo.

Ja, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj.

Pri 1. točki bom relativno kratek, ker se mi zdi, da je bistvena točka današnje 168. redne seje prihodnost kohezije.

Vi veste, da sem v tem sklicu Državnega zbora človek, ki največkrat uporablja besedo »penezi«. Poskušam se resno ukvarjati s stroškovnostjo in tudi kot oseba, ki ima v neki zgodovini tudi zagon nekega družinskega podjetja, ki je iz manjšega prerastlo v srednji rang po slovenskih kriterijih, ne po kriterijih »evrostatistike«. Tukaj se vedno dotaknemo nekih stroškov. Zadeva se zalomi, če med vrsticami beremo gospo državno sekretarko. Jaz sem si tukaj takoj zapisal: »staff« in »odzujfanje«. Spet neka beseda, ki jo pogosto uporabljam. Postopki so, bodo dolgotrajni, strokovno zahtevni. A veste, mi se tukaj pogovarjamo v bistvu tudi o zdravstveni reformi, ker si tudi to, kar ješ, navsezadnje. Saj je lepo, kontaktna točka, gor in dol, ampak dejansko bi bilo moje neko vprašanje: koliko ljudi potrebujemo, da se bomo lahko s tem resno soočili, da bo gospodarstvo imelo neko ustrezno podporo, ki zelo šepa glede na kake primerljive države, ki jih analiziram? Ali bodo zlasti na področju živil kakšni izdelki izvzeti? In seveda, ampak to bi verjetno letelo na neko drugo ministrstvo, ki tukaj ni prisotno – kaj to pomeni za neke prehranske standarde? Recimo, lahko se dotaknemo kakih transmaščob. Nekje takšen odstotek, nekje kakšen drugačen odstotek. Skratka, da to dejansko zaživi, potrebujemo seveda resen premislek podpornih mehanizmov, to, kar se v ljudskem jeziku imenuje država, ker vsi tisti, ki smo delovali v mikro, majhnih, srednjih podjetjih, vemo, da bi si želeli seveda dosti boljše podporne mehanizme tako obeh zbornic, kot tudi tega, kar imenujemo država, da se navsezadnje lahko posvetimo neki naši primarni dejavnosti in tudi bolj odgovorni podjetnosti.

Hvala za odgovore.

Še kakšna želja po razpravi? Ugotavljam, da ne.

Državna sekretarka Eva Štravs Podlogar, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Ja, kratek odgovor … Ravno zato, da bi bil ta support malim in srednjim podjetjem toliko boljši, ker je celotna direktiva v bistvu namenjena njim in izboljšanju pogojev delovanja, je poleg kakšnega dodatnega zaposlenega, tukaj je mišljeno dva ali tri, pa predvsem se bo posvečalo tudi izobraževanju inšpektorjev, zato da bodo lahko potem nadzorovali na terenu. Torej, v tesnem sodelovanju tako z inšpektorsko službo in seveda tudi, kot ste že sami omenili, na področju prehrane z drugimi ministrstvi bo skupen namen narediti to poslovno okolje bolj prijazno in uspešno za MSP-je.

Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje naslednji predlog stališča k tej točki dnevnega reda: »Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici. Slovenija pozdravlja krepitev načela vzajemnega priznavanja kot enega temeljev prostega pretoka blaga na enotnem trgu. Predlog nove uredbe bo skupaj s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru COM (2017) 787Final: »Blagovni sveženj: krepitev zaupanja v enotni trg«, katerega del je akcijski načrt Komisije za krepitev vzajemnega priznavanja, povečal ozaveščenost in znanje o vzajemnem priznavanju, vzpostavil pravno varnost pri uporabi načela ter izboljšal upravno sodelovanje med državami članicami, kar bo posebej dobrodošlo za mikro podjetja ter mala in srednja podjetja, ne da bi jim povzročila dodatne stroške. Slovenija meni, da je posebej izpostavljeno področje živil, kjer ima vzajemno priznavanje veliko težo, zato bo pri obravnavi še posebej pozorna. Slovenija ocenjuje, da bodo inšpekcijski postopki pri dokazovanju kakovosti vzajemno priznanih proizvodov dolgotrajni in strokovno zahtevni, kar bo povzročalo težave pri uradnem nadzoru. Pri tem pa Slovenija opozarja na finančne in kadrovske posledice, ki jih ima predlagana uredba za upravne organe, saj predvideva okrepljene nadzorne aktivnosti in upravno sodelovanje, program izmenjave uradnikov, skrajšani pritožbeni postopek, dodatne naloge za kontaktno točko za proizvode in sodelovanje pri ozaveščanju in usposabljanju deležnikov in je zadržana do ukrepov, ki bi zahtevali pretirane kadrovske in finančne vire.« Glasujemo.

Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog stališča k tej točki sprejet.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DOLOČITVI PRAVIL IN POSTOPKOV ZA SKLADNOST S HARMONIZACIJSKO ZAKONODAJO UNIJE O IZDELKIH IN NJENO IZVRŠEVANJE TER SPREMEMBI ŠESTIH UREDB IN ŠESTNAJSTIH DIREKTIV (ki jih ne bom bral in si jih lahko pogledate na spletni strani Državnega zbora).

Ponovno besedo dajem državni sekretarki na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospe Evi Štravs Podlogar.

Izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo.

No, kot je bilo že omenjeno pri obravnavi prejšnje točke in uredbe, naj predstavim še stališče Republike Slovenije pri uredbi o določitvi pravil in postopkov za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije o izdelkih in njeno izvrševanje.

Cilj predlagane uredbe je krepitev enotnega trga blaga, tako da se utrdi obstoječi okvir za dejavnosti nadzora trga z naslednjimi ukrepi … S spodbujanjem skupnih ukrepov organov za nadzor trga iz različnih držav članic. Samo za informacijo, na primer na trgu EU skupno deluje kar 500 organov za nadzor trga. Z izboljšano izmenjavo informacij in s spodbujanjem usklajevanja programov za nadzor trga, z vzpostavitvijo okrepljenega okvira za kontrolo proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, in z izboljšanim sodelovanjem med organi za nadzor trga in carinskimi organi.

Predlog uredbe v predlaganem stališču podpiramo. Ker pa menimo, da je v predlaganem besedilu še prostor za izboljšave besedila, bomo v času obravnave posebej pozorni na sledeče … Gre za zelo horizontalno uredbo, kajti trenutno področje uporabe obsega kar 70 evropskih predpisov, uredb in direktiv. Želimo večjo jasnost uporabe v odnosu do sektorskih predpisov. Glede pooblastil za nadzorne organe menimo, da v nekaterih točkah pooblastila presegajo naloge pristojnih organov. Podpiramo vključitev spletne prodaje, vendar menimo, da je še prostor za izboljšanje samega besedila. Menimo, da morajo biti obveznosti posameznih gospodarskih subjektov bolj jasno določene, kajti iz trenutnega besedila ni dovolj jasno zoper kateri gospodarski subjekt ob ugotovljenih neskladnostih nadzorni organ ukrepa. Glede pripravljanja nacionalne strategije bomo predlagali podaljšanje obdobja oziroma večjo fleksibilnost. V času razprave si bomo prizadevali, da rešitev IT podpore, ki bodo imele čim manjši finančne posledice za države članice. Tudi pri tej uredbi opozarjamo na finančne posledice, ki jih ima predlagana uredba za upravne organe se predvideva okrepljeno upravno sodelovanje, krepitev kontaktne točke, uvedbo poenotenih povezovalnih uradov in svetovanje preko sporazuma o partnerstvu za skladnost in memoranduma o soglasju kar bo zahtevalo dodatne kadrovske in finančne vire. V stališču so upoštevane pripombe Ministrstva za finance, Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za infrastrukturo. Prav tako so v stališču upoštevane pripombe nadzornih organov in carine, ki so bili vključeni v pripravo samega stališča. Predlog je že podprl Odbor za gospodarstvo v Državnem zboru, zato predlagamo tudi Odboru za zadeve EU, da stališče podpre.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Na matičnem delovnem telesu ni bilo razprave, zato smo trenutno poročilo o tem, da ni bilo razprave ni potrebno, imamo pa poročilo objavljeno v sistemu. Zato odpiram razpravo poslank in poslancev in, ker ne vidim želje po njej, jo tudi zaključujem in dajem na glasovanje naslednji predlog stališča.

Republika Slovenija podpira predlog uredbe o določitvi pravil in postopkov za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo unije o izdelkih in njeno izvrševanje ter prizadevanje evropske komisije za krepitev enotnega trga, podpira imenovanje odgovorne osebe. Posebej je naklonjena krepitvi kontaktne točke in možnostjo vzpostavitve sodelovanja med nadzornimi organi in podjetji, ki bo dobrodošlo predvsem za mikro podjetja ter mala in srednja podjetja ter vzpostavitev spletnega portala. Naklonjena je vzpostavitvi preizkuševalnih zmogljivosti unije. Slovenija se s strinja z vzpostavitvijo mreže in informacijskega, komunikacijskega sistema, vendar je zadržana do pretirane administracije in do ukrepov, ki bi zahtevali pretirane kadrovske in finančne vire.

Glasujemo.

Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog stališča sprejet.

Državna sekretarka z ekipo najlepša hvala, uspešen dan.

S tem tudi končujem 2. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO SO TEMELJNA IZHODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE O PRIHODNOSTI EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE PRED PRIČETKOM POGAJANJ O VEČLETNEM FINANČNEM OKVIRU PO LETU 2020. Gradivo k tej točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 22. marca 2018 na podlagi drugega odstavka 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije.

Na to sejo so bili vabljeni, mag. Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance, ki se je opravičila. Karl Viktor Erjavec, minister za zunanje zadeve, ki se je ravno tako opravičil, ministrica Alenka Smerkolj, ki jo prav lepo pozdravljam med nami, mag. Igor Mali, državni sekretar za evropske zadeve, Kabinet predsednika Vlade, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, z nami je prisotna Saša Heat-Drugovič, dobrodošla še drugič v tem tednu z nami predsednica Odbor ZMOS za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje in pa oba razvojna sveta kohezijskih regij, iz zahodne in vzhodne kot smo že v ponedeljek na tem odboru obljubili, da bomo povabili tudi zainteresirana združenja.

Na tej točki kar prosim ministrico brez resorja pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo, gospo Alenko Smerkolj, da nam predstavi temeljna izhodišča Republike Slovenije o prihodnosti evropske kohezijske politike pred pričetkom pogajanj o večletnem finančnem okviru po letu 2020.

Izvolite.

Ja hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem še drugič v tem tednu na zelo podobno temo.

In tako kot v ponedeljek je verjetno smiselno, da začnemo z časovnico in ta časovnica, ki je pred nami, je v bistvu letos na nek način precej aktivna. Vemo, da bo komisija 2. 5. letošnjega leta predstavila zakonodajni sveženj večletnega finančnega okvira, se pravi, praktično finančni razrez po posameznih politikah. Vemo, da bo 29. 5. komisija predstavila zakonodajni sveženj po posameznih področjih, seveda tudi sveženj za evropsko kohezijsko politiko in vemo, da bodo po prvem in drugem datumu potrebna stališča Republike Slovenije, ne več izhodišča, ampak stališča Republike Slovenije do večletnega finančnega okvira in potem posledično od maja naprej tudi stališča o prihodnosti evropske kohezijske politike. Kar se evropske kohezijske politike tiče, dejstvo je, da komisija zaenkrat predvideva, da bi do tako imenovanih »position paper« (?) prišlo v začetku naslednjega leta. To pomeni tudi uradni začetek programiranja za naslednjo finančno perspektivo, tako da od januarja 2019 naprej, v tistem letu naj bi potem dejansko države izpogajale tudi posamezna področja. Glede na to, da smo o večletnem finančnem okviru že veliko govorili, glede na to, da ste tudi sprejemali izhodišča in se ga zelo dotaknili tudi v ponedeljek, ko smo govorili o večletnem finančnem okviru, bi se danes tega dotaknila samo na način, da so seveda večletni finančni okvir in pa izhodišča, ki jih ima Slovenija do večletnega finančnega okvira, tisti temelj, na katerem smo gradili tudi predlog izhodišča za evropsko kohezijsko politiko, o katerih bomo razpravljali danes. Evropska komisija od vseh držav članic pričakuje ta izhodišča in to je seveda tudi razlog, zakaj EU pač ne čaka in zakaj morate o tem tudi razpravljati še danes oziroma zakaj mora to Vlada narediti še kot tekoči posel.

Obseg celotne kohezijske politike bo seveda odvisen od več dejavnikov. Najprej od celotnega obsega večletnega finančnega okvira. Tukaj vemo, da nam Brexit oziroma odhod Združenega kraljestva prinese minus v višini 10 do 13 milijard evrov letno. Druga točka, ki bo seveda ključna, je dogovor o višini vplačil za posamezno državo članico. Vemo, da so tukaj štiri države, ki trmasto vztrajajo na 1 %. Slovenija si seveda zavzema za ambiciozen in reformno naravnan proračun in za to, da mora biti ta višina več kot 1,1 %. Odvisno bo od financiranja novih izzivov, se pravi, kakšni bodo zneski za migracijo, varnost, obrambo in pa seveda – to pa so predvsem trenutno zelo žolčne razprave v okviru Evropske komisije – koliko si bo kdo priboril. Veliko sredstev, to je tudi že jasno, bo šlo na centralizirane programe. Tam so očitno nekateri direktorati zelo močni in pa en velik del tudi na finančne instrumente. Vse to, kar zdaj govorim, seveda vpliva na kohezijsko ovojnico na nivoju Evropske unije, kar nam praktično lahko samo pove, da, ja, kohezijska politika je pod izjemnim pritiskom, predvsem zato, ker seveda predvsem neto plačnice vztrajajo na tem, da se v okviru kohezijske politike in pod to nalepko trenutno rešuje praktično prav vse, tako ekonomska vprašanja, kot vprašanja povezana z globalizacijo, s podnebnimi spremembami, socialna vprašanja, migracije, celo fleksibilnost proračuna. Vprašanje vladavine prava, pa tudi spoštovanje temeljnih vrednost Evropske unije postaja eno od temeljnih pogojenosti kohezijske politike in zavedamo se, da tako imenovane tradicionalne politike iz kohezije v resnici izginjajo. Glede na trenutno razpravo na nivoju Evropske unije je pričakovati, da bo v večletnem finančnem okviru za kohezijo namenjen precej manjši obseg sredstev. Te številke se seveda vsak teden spreminjajo. Trenutno tista, ki na nek način velja, je, da bo v bistvu kohezijska ovojnica na celotnem EU nivoju nižja za več kot 10 %, ampak seveda, dokler ne pridemo do izračunov in dokler to še ni jasno, praktično tega še ne moremo vedeti. Tisto, kar na nivoju EU sproža kar nekaj diskusij, je seveda še to, da je prihodnost Evropske unije trenutno še kar precej zamegljena, odločitev še ni in tudi na nivoju EU nimamo neke strategije, recimo EU 2020 – 2030 (?). Vemo, da je bila v bistvu prejšnja finančna perspektiva vezana na strategijo, ki jo je sprejela Unija in ki se z letom 2020 zaključuje. Vse to seveda tudi znotraj komisije sproža kar nekaj diskusij.

Kakšna so trenutna razmišljanja Evropske komisije? Kakšni so signali, ki jih dobivamo, in o čem razmišljamo? Mislim, da daleč najbolj duhove in pa v bistvu to komisijsko morje buri nova metoda lokacije sredstev. Do zdaj smo praktično vsa obdobja na nek način prešli s tako imenovano berlinsko metodo, kjer je bil ključni kriterij v bistvu bruto družbeni proizvod na prebivalca. Komisija predlaga nov pristop in ta pristop praktično ne deli več regij na kategorije, kot je bilo do zdaj, ampak v bistvu jemlje nek ponder bruto družbenega proizvoda, dodajamo pa potem še raznorazne kazalnike, kot so na primer potencialna stopnja brezposelnosti, stopnja izobraženosti, demografske spremembe, okoljski kriteriji. Kakorkoli, temu zdaj rečejo linearni pristop. Praktično je zelo, zelo malo ljudi na komisiji, ki ve, kam naj bi se posamezna država članica uvrstila, za Slovenijo pa je popolnoma jasno, da je v bistvu vsak dodaten kriterij slabo znamenje, zato ker smo na nivoju EU pri vseh teh praktično zelo visoko. To so razmišljanja. Razmišljajo tudi o pravilu n+2, in sicer iz razloga, da bi povečali učinkovitost kohezijske politike. Govorijo o povišani stopnji nacionalnega sofinanciranja, praktično na vseh srečanjih, ki jih imamo, ne samo na ministrskem, ampak na vseh nivojih. Zelo jasne signale dajejo, da želijo krepiti centralizirane / nerazumljivo/, da želijo krepiti finančne instrumente, ne v okviru kohezijskih ovojnic, ampak posebej in pa v bistvu še vedno želijo, da bi bila neka nelocirana sredstva, neka rezerva namenjena odzivom na neke naravne nesreče, migracije. Vse to seveda znižuje nacionalne ovojnice na začetku. Nemčija absolutno vztraja na vladavini prava kot novi zunanji pogojenosti. Še vedno se veliko govori, da bo kohezija bistveno bolj vezana na evropski semester in pa zelo jasne signale še vedno dajejo, da v novem obdobju ne bo predfinanciranja. Seveda je to zelo povezano s tem, da gre po celi Evropi kohezijska politika v tem novem obdobju gre zelo, zelo, zelo počasi naprej. Dejstvo je, da komisija je, pač vemo, smo že razpravljali na tem odboru ali pa smo, ko smo obravnavali poročila, kaj so ključni vzroki. In dejstvo pa je, da v bistvu bo ogromno črpanja v celi Evropi ravno v letih 2022 in 2023, 2021, 2022, 2023 in praktično takrat naj bi se začela že predfinanciranja za novo. In to poskušajo preprečiti. Vemo tudi, kakšno smo imeli v bistvu v zadnjem obdobju, kakšne likvidnostne težave pravzaprav je imel evropski proračun v pretekli finančni perspektivi. Tako da že zdaj opozarjajo, da pač še enkrat te zgodbe ne želijo ponoviti.

Kakšni so zdaj vplivi na Slovenijo? Na EU ravni so v bistvu trenutno pričakovanja, da se bo kohezijska ovojnica skrčila. To bo seveda imelo en velik vpliv tudi na nas, tako da si ne moremo zatiskati oči, da bi se pri nas kateri del ovojnice povečal. In v bistvu glede na novo alokacijo, kjer praktično, vsaj tako kot gledaš, komisija poskuša preusmeriti kohezijska sredstva iz vzhoda na zahod, tudi na regije na zahodu po seveda, po krizi, in pa iz centralne Evrope na jug. Pač je ključ za Slovenijo, da seveda, ali v tem trenutku ključni cilj, da v bistvu Slovenija ne postane na nek način kolateralna škoda teh trenutnih odnosov v Evropski uniji. In zato je cel papir, ki je pred vami, celo gradivo, vsa temeljna izhodišča so vezana na en ključni cilj, to pa je, da si Slovenija zagotovi čim večjo v bistvu, da si maksimira maksimalno možno kohezijsko ovojnico za prihodnje finančno obdobje. In v bistvu to pa pomeni, da moramo v ključnih izhodiščih slediti idejam tudi na evropske nivoju. Jasno je, katere prioritete bo Evropa podprla. In v bistvu jasno je tudi iz izhodišč, ki jih je poslal Evropski parlament, v katero smer pač je potrebno razmišljati. In dejansko tudi izhodišča Slovenije so zelo, zelo blizu, bom rekla, izhodiščem, ki jih je ravno v prejšnjem tednu v bistvu objavil Evropski parlament. Tako da, kaj to pomeni? Pomeni v bistvu usmeritev v strukturno transformacijo in v bistvu usmeritev manj v neko vrsto infrastrukture, bolj v razvoj in bolj v termin, ki se je pravzaprav zdaj res na nivoju EU popolnoma že udomačil, strukturno transformacijo, kar pomeni dejansko, ne vem, inoviranje digitalizacije IKT, konkurenčnost, v bistvu podpora, ključna podpora malim in srednjim podjetjem in pa v povezavi z vsem tem v vseh vrst usposabljanja vseh. En drug termin še deloma uporabljajo, to je pa industrijska modernizacija, ampak na koncu koncev je v bistvu za Slovenijo, smo pač, menimo, da je bistveno bolj primeren naziv ali pa termin strukturna transformacija. Zdaj, kaj pravzaprav vsebujejo vladna izhodišča? Opredeljujemo se predvsem do tistih vprašanj, ki so za Slovenijo v tem trenutku ključna. To pomeni, da v tem trenutku seveda se ne moremo opredeljevati do nobenega posameznega področja. Tudi, ko smo imeli ta papir v medresorskem usklajevanju, je bilo to tisto, kar je zelo razburjalo resorje. Vsi so si želeli že v tem trenutku zagotoviti dobro štartno pozicijo za naprej, ampak dejstvo je, da to, kar seveda delamo zdaj, delamo danes in s temi izhodišči je boj za čim večjo nacionalno vodnico, je pa dejstvo, da že jeseni in pa potem predvsem pa seveda v naslednjem letu pa se začnejo tudi vse ostale diskusije. Zdaj ključna za Slovenijo je seveda in to je tudi zelo jasno tukaj notri napisano, da se opredeljujemo do tega, da v bistvu nedopustno, da pridem do nekega občutnega padca kohezijskih sredstev v eni regiji, vemo, da v Sloveniji imamo zahodno kohezijsko regijo, ki, če bi pač šlo po nekem normalnem v bistvu po normalni stopnji, če bi pač pogledala razvitost regije praktično v tej naslednji perspektivi niti ne bi imela več dostopa do sredstev. Nova lokacijska metoda pa neskončno udarja tudi po vzhodni kohezijski regiji tako, da v bistvu tukaj se zdaj moramo boriti praktično za obe. Zdaj druga stvar je seveda, da je papir razvojno naravnan, da gleda v prihodnost in iz razloga zakaj se borimo, se tudi pač zahtevamo, da je seveda bruto družbeni proizvod še vedno ključen pri alokacijski metodi. Zavzemamo se tudi za pravilno n+3, zavzemamo se za pravilno uravnoteženje finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev, vemo, da nepovratna sredstva morajo ostati en ali pa praktično najpomembnejši del kohezijske ovojnice, to tudi povemo, v bistvu pa še dve mogoče pomembni stvari no. Želimo in izpostavljamo tudi, da seveda zahtevamo zmanjšanje administrativnih bremen, se pravi poenostavitev, na tem komisija dela, pač znaki, ki jih dobivamo so relativno pozitivni, ampak seveda dokler ne vidimo uredb, ki nas čakajo ni nujno, da smo še optimisti, vemo, da v prejšnji perspektivi smo imeli tisoč 500 strani usmeritev, zdaj jih imamo že 7 tisoč tako, da tukaj bo morala komisija kar nekaj narediti, da pridemo mogoče nazaj na prejšnje obdobje in pa v bistvu tudi imamo mnenje, da v bistvu seveda podpiramo komisijo, da čim prej pride do normativnega okvira, če gredo potem ali pa po časovnici, ki so si jo zadali, bo možno, da Slovenija do leta 2020 dejansko ima nov operativni program, če bo pa komisija spet zamujala, kar je pač seveda tudi ena od možnosti, potem pa bomo imeli vsi skupaj velike težave in se bomo spet pogovarjali zakaj je že nekaj časa minilo pa Slovenija še vedno ne bo črpala sredstev. Vemo, da je v bistvu komisija zamujala več kot 1 leto še pred vsemi zgodbami. Mogoče toliko za začetek, mogoče samo še preden gremo v razpravo, ta izhodišča seveda smo, o njih smo, z njimi smo pač seznanili tudi obe kohezijski regiji, najprej na enem posvetu, potem še na obeh svetih, potem smo imeli še nekatere, vemo, da sta obe regiji pomembni zato, ker v skladu z Zakonom o skladnem regionalnem razvoju tudi podajata soglasja na operativni program. V bistvu so imeli, moram reči, kar res konstruktivne diskusije, je pa nekatere predloge, tudi obe regiji sta podali pisne predloge k izhodiščem, mi smo nekatere smiselne upoštevali, nismo pa upoštevali tistih, ki se pa v bistvu bolj vežejo na samo Slovenijo, tisto kar je seveda tukaj jasno je predvsem to, da prihodnja kohezijska politika praktično ne bo reševala regionalnega razvoja v Sloveniji tako, da moramo že zdaj razmišljati tudi o prestrukturiranju proračuna, ker kar nekaj politik bo treba in kar nekaj stvari bo treba reševati z integralnimi sredstvi in jih v bistvu ves čas povezovati preko samega dogovora za razvoj regij, ki je inštrument, ki je dober, tudi v prihodnosti v zgodbo, da enostavno… Tisto, kar je ključno, je, kohezija nikoli več ne bo je enako regije. O tem smo tudi razpravljali na Vladi, ker v preteklosti je to bilo dejstvo. In glede na vse skupaj verjamem, da je zdaj povsod, ne samo po resorjih, Ministrstvu za finance, vsem nam in tudi regijam seveda jasno, da bo pač prihodnji dogovor za razvoj regij treba iskati v obeh virih sredstev, tako kohezijski na eni strani kot integrali na drugi strani, in na to se je seveda treba pripraviti. Mogoče toliko zaenkrat, seveda pa z veseljem odgovorimo še na morebitna vprašanja.

Hvala.