Spoštovane gospe in gospodje, spoštovani vabljeni, minister, predstavniki RTV, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni! Začenjam 54. sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Za sejo se je opravičil gospod Luka Mesec, gospa Anja Bah Žibert pa nadomešča gospoda Janeza Janšo.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker nismo prejeli predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O DELOVANJU NADZORNEGA SVETA RTV SLOVENIJA V LETU 2017 (EPA 2600-VII).

Poročilo o delovanju Nadzornega sveta RTV Slovenija za leto 2017 je bilo objavljeno na spletni strani Državnega zbora, prav tako je bilo tam objavljeno poročilo Odbora za kulturo s sklepi.

K tej točki sem povabil predsednika Nadzornega sveta RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, prejšnjega predsednika Nadzornega sveta RTV Slovenija, gospoda Petra Graška, generalnega direktorja RTV Slovenija, gospoda Igorja Kadunca, ministra za kulturo, ki opravlja tekoče posle, gospoda Antona Peršaka, predsednika Odbora za kulturo dr. Dragana Matića, predstavnike Javnega zavoda RTV Slovenija, Ministrstva za kulturo, naknadno pa sem na sejo povabil tudi predsednico Sveta delavcev RTV Slovenija, gospo Petro Bezjak.

Na začetku seje vas želim obvestiti, da sta za obravnavo poročila Nadzornega sveta RTV Slovenija pristojni dve matični delovni telesi Državnega zbora, Odbor za kulturo in Komisija za nadzor javnih financ. Tako se pogovarjamo dvakrat o RTV Slovenija, pri čemer osebno mislim, da glede na to poročilo, glede na magnetogram seje Odbora za kulturo, glede na stanje najbrž danes ni nič narobe. Odbor za kulturo je to poročilo obravnaval na svoji 29. seji, 1. marca 2018.

Predlagam, da uvod v razpravo poda predsednik nadzornega sveta, sedanji, prejšnji, potem bom prosil ministra za kulturo, gospoda Peršaka, za njegovo mnenje, potem tudi predsednik odbora dr. Dragan Matić, direktor RTV Slovenija, vodstvo RTV Slovenija, predstavniki delavcev, se pravi, najprej gostje, potem člani komisije, skratka, tako kot je to običajno na seji.

Preden dam besedo predstavnikom vabljenih, vas obveščam, da gospa Marija Bačič nadomešča gospoda Jana Škoberneta.

Zdaj pa, kdo želi besedo? Gospod Grašek, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsednik.

Dober dan vsem skupaj!

V gradivih ste dobili obširno poročilo, skupaj z vso dokumentacijo, zapisniki, tako bom jaz svoje poročilo skušal skrajšati in dati glavne poudarke ter ugotovitve nadzornega sveta med delovanjem v letu 2017. Jaz sem bivši predsednik nadzornega sveta, mandat sem zaključil 28. januarja 2018, moj naslednik je gospod Andrej Grah Whatmough in on bo lahko dal podrobnejša pojasnila, predvsem glede poslovanja v letošnjem letu in tudi izkazov 2017, ker jaz nimam dostopa do teh zadev.

Pristojnost Nadzornega sveta RTV Slovenija določa Zakon o RTV Slovenija in Statut Javnega zavoda RTV Slovenija in nadzorni svet je pristojen za spremljanje zakonitosti in gospodarnosti poslovanja. Kot veste, ima Javni zavod RTV Slovenija še en organ, to je Programski svet, ki je pristojen za program, kadrovske zadeve in vse ostalo. Ključna je, po mojem mnenju in tudi iz prakse se je izkazalo, dobra komunikacija med obema organoma, dokler je pač ta dualizem prisoten. To smo zagotovili ali pa sva zagotovila oba predsednika z medsebojnim informiranjem, stalno komunikacijo in vzajemno prisotnostjo na sejah, kjer sva obrazlagala stališča, razloge za odločitve in splošno informirala člane obeh organov o dogajanjih v RTV Slovenija.

Nadzorni svet ima enajst članov ali pa v letu 2017 je imel enajst članov, bil je polno zaseden, imel je dvanajst rednih sej, vse so bile sklepčne. Poleg tega ima nadzorni svet tudi štiri odbore, odbor za ekonomiko, za investicije, za trženje in za kadrovsko-pravne zadeve, ti so imeli petnajst sej v letu 2017 in vse so bile sklepčne. V letu 2017 je bilo delovanje nadzornega sveta in njegovih odborov osredotočeno na sprejemanje revidiranega letnega poročila o poslovanju zavoda v letu 2016 ter finančnih načrtov za leti 2017 in 2018 in na spremljanje zakonitosti in gospodarnosti poslovanja v letu 2017 praktično z vsakomesečnimi sejami. Dodatno smo tudi podrobno spremljali izvajanje strateškega načrta in reševanja problematike honorarnih sodelavcev in slabega ali pa neobvladovanja rasti stroškov dela, ki so po naši oceni ali pa po moji oceni ena največjih nevarnosti in izzivov za prihodnje.

Kratko bom povzel glavne poudarke letnega poročila za 2016, za finančni načrt 2017 in 2018.

Letno poročilo za leto 2016. Obravnavali smo revizorjevo poročilo. Revizor je bil zunanji revizor Realinea, pridržka ni bilo, večjih nepravilnosti tudi ne in tudi ni bilo pisma vodstvu zavoda. Prihodki iz poslovanja v letu 2016 so znašali 118,6 milijona evrov, od tega v strukturi 94,2 prihodki iz prispevka, ki ga plačujejo vsi naročniki električnega omrežja, to so več ali manj javna sredstva. Razlika je bila iz prihodkov od oglaševanja 12,8 milijona evrov, komercialnih prihodkov, to je trženje predvsem dostopa v multiplex in drugih tehničnih storitev, in 1,7 milijona iz raznih sofinanciranj. Iz samega poslovanja je v letu 2016, tako kot v predhodnih letih, RTV Slovenija izkazovala primanjkljaj ali izgubo 2,7 milijona, ki se je pokrila iz vira finančnih prihodkov, se pravi, od prodaje naložb, to je predvsem oziroma samo delnice Eutelsata in dividend iz Eutelsata ter iz obresti iz obveznic Republike Slovenije. Portfelj finančnih naložb RTV Slovenija sestoji iz delnic Eutelsata in obveznic Republike Slovenije. Tako je bil končni rezultat oziroma celotni prihodki so znašali, ob upoštevanju tudi finančnih prihodkov v letu 2016, 124,8 milijona evrov in končni rezultat, ob upoštevanju tudi tega pozitivnega efekta od prodaje finančnih naložb in prihodkov iz finančnih naložb, 59 tisoč 612 evrov. Stroški dela so znašali v letu 2016 72,9 milijona evrov in so v strukturi vseh odhodkov ali stroškov RTV Slovenija znašali 58 %, od tega 62,4 milijona redno zaposleni za nedoločen čas in 10,5 milijona zunanji sodelavci.

Prehajam na finančni načrt RTV Slovenija za leto 2017. Načrtovani so bili prihodki iz poslovanja v višini 118 milijonov evrov. Izguba iz poslovanja, ki bi nastala v višini po načrtu 565 tisoč evrov, bi se pokrila iz prihodkov iz finančnih naložb, ne iz prodaje, se pravi, samo iz dividend in iz obresti, ker prodaj finančnih naložb v letu 2017 ni bilo načrtovanih in so samo ti prihodki bili načrtovani iz dividend iz naslova delnic Eutelsat in obresti, ki jih nosijo obveznice Republike Slovenije. Načrtovan je bil končni rezultat dobiček 32 tisoč evrov, načrtovani so bili stroški dela v višini 71 milijonov evrov.

Zdaj bi samo kratko - in bi prosil sedanjega predsednika, da me dopolni ali popravi, če bom kakšno številko narobe povedal - glede realizacije 2017. Dejanski prihodki so bili višji od načrtovanih. Kot sem povedal, načrtovani so bili 118 milijonov, realiziranih je bilo 119,5 milijona evrov. In realizirana je bila na koncu leta izguba 720 tisoč evrov. Pri stroških dela je bil presežen načrt, da vas spomnim, načrtovano je bilo 71 milijonov evrov za stroške dela, dejanski stroški dela so znašali 73,8 milijona evrov oziroma 2,8 milijona več, kot so bili načrtovani, in so predstavljali 61 % v strukturi vseh stroškov. Se pravi, negativen napredek na leto 2016, z 58 % v strukturi na 61 % v strukturi.

Prehajam na finančni načrt RTV Slovenija za leto 2018. Načrtovani so prihodki iz poslovanja v višini 119,5 milijona evrov, načrtovana - kljub velikim naporom nadzornega sveta, da bi na nek način zagotovili, da vodstvo načrtuje pozitivni izkaz, to ni bilo možno, kljub več sejam, argumentacijam in tako naprej zaradi specifike, pač argumentacija vodstva je bila specifika leta 2018, številni športni dogodki, nogometno prvenstvo in še nekaj takih, tako, da je izguba iz poslovanja načrtovana v višini 2,8 milijonov, ki naj bi se pokrila z prodajo, se pravi finančnih naložb, v kombinacijo finančnih naložb in prihodkov iz finančnih naložb, že prej omenjenih v višini 3,5 milijonov evrov. Končni rezultat načrtovan za letošnje leto je pozitivno, naj bi bil ob upoštevanju teh tudi finančnih prihodkov 22 tisoč evrov in pozitivni pač denarni tok in pozitivno denarnih sredstev v višini 2 milijona evrov, s tem, da bi stroški dela narastli na 75,2 milijona evrov ali v strukturi 63 % vseh stroškov. Od tega redno zaposlenih 69 milijonov in zunanji sodelavci 6,2 milijona evrov. To je na kratko, da dobite pač sliko.

Zdaj bi vas pa želel samo informirati o tem kar je tudi malo obširneje zapisano v poročilu, ki ga imate v gradivu. O tem kaj so po mnenju nadzornega sveta nerešene zadeve in največji izzivi pač za naprej oziroma naloge za naprej. Po našem mnenju so največji nerešeni izzivi za zagotovitev vzdržnega finančnega poslovanja javnega zavoda RTV Slovenija v prihodnjih letih naslednji. Najprej in predvsem hitro pomembno znižanje in za tem strogo obvladovanje stroškov dela in preprečevanje ponovitve sedanjega stanja nezadržnega naraščanja vseh stroškov dela, ki bodo v strukturi vseh načrtovanih odhodkov v letu 2018 predstavili 63%.

Drugič, prekinitev dosedanje dolgoletne prakse pokrivanja finančnega primanjkljaja s porabo finančnih naložb iz enostavnega razloga, ker je teh finančnih naložb koncem leta lanskega tam okoli 17 milijonov evrov. Vrednost teh finančnih naložb pač niha glede na to kako kotira predvsem delnica / nerazumljivo/… na borzah in bi ob predpostavki letne porabe 7,2 milijona finančnih naložb kot je bilo predvideno v prvi nesprejeti verziji finančnega načrta za 2018, nadzorni svet je pač po dolgem pregovarjanju, prigovarjanju, svetovanju, dosegel to, da se pač nekaj investicij, predvsem izgradnja dodatne stavbe Komenskega pet odložila do ali pa odločanja o tem odložilo do sprejema celovitega finančnega načrta, projekta, ki pač ni bil popoln, ko smo ga dvakrat, trikrat obravnavali v letu 2017 in zato se je pač to znižalo. Ampak ob predpostavki, da bi spoštovali ta prvotno predložen finančni načrt za 2018, z porabo 7,2 milijonov evrov teh finančnih naložb in ob predpostavki nadaljevanja take prakse v naslednjih letih bi to zadostovalo največ za 2 dodatni leti tovrstnega, pač tovrstne prakse.

Tretja zadeva, prioritetna poraba dela preostalih finančnih naložb za izvedbo prepotrebnih sanacijskih ukrepov in projektov z dolgoročnim razvojnim potencialom za zagotovitev uravnoteženega poslovanja in pokrivanja vseh odhodkov s prihodki iz rednega poslovanja. Pač prihodki iz rednega poslovanja so ta javna sredstva, prispevek, ki tvori okoli 80 % v strukturi prihodkov, potem pa še prihodki za oglaševanje in ostali prihodki komercialnih dejavnosti in nekaj drugih. Četrtič, RTV Slovenija mora opravičiti financiranje z javnimi sredstvi preko prispevka s kakovostnimi konkurenčnimi programi radia in televizije z ustrezno poslušanostjo in gledanostjo preko vseh razpoložljivih sodobnih tehnologij, kar je to sedanje vodstvo že začelo izvajati in predvsem tudi skozi to s pomladitvijo poslušalstva in gledalstva. V strukturi je največ, pač je jasno razvidno, da RTV Slovenija izgublja ravno v segmentu mladih poslušalcev in gledalcev, ki so pač vezani bolj na drug pristop in na moderne tehnologije. Nadzorni svet je v letu 2017, tako kot v preteklih letih mandata, naložil generalnemu direktorju, da sprejme vse potrebne ukrepe o racionalizaciji, optimizaciji za zagotovitev uravnoteženega pozitivnega poslovnega izida in denarnega toka v naslednjih letih, brez dosedanje dolgotrajne prakse ali pa dolgoletne prakse, vsakoletne več milijonske porabe finančnih naložb. V zadnjih 10 letih je bilo okoli 100 milijonov teh finančnih naložb porabljenih za predvsem tehnološko posodabljanje, za izvajanje programa, v nekaterih letih 4 milijone, v enem letu celo 18 milijonov, kar pa je imelo tudi nek stranski, če temu v narekovaju rečem, pozitiven učinek, da je pač pokrivalo tudi izgubo iz poslovanja, predvsem zaradi ali zaradi razlike med nabavno ceno delnic Eutelsata in pa prodajno ceno, ko se je pač skozi leta prodajala. Ta razlika je pozitivna in tukaj je bil vedno izkazan nek dobiček, ki je pač pokril negativen izid ali izgubo iz konkretnih let. To je nek kolateralen efekt, ki je na nek način nepozornemu opazovalcu pač prikrival dejstvo, da dejansko RTV Slovenija že dolga leta dejansko posluje z izgubo.

Nadzorni svet je generalnemu direktorju svetoval, da kot strokovno podlago za izvedbo sanacije poslovanja ter potrebnim optimizacij v sodelovanju z vsemi deležniki takoj začne izvajati projekt prenove vseh poslovnih in produkcijskih procesov RTV Slovenija.

Navedel bi še nekaj neizvršenih nalog. Ob zaključku mojega mandata, če je kakšna bila vmes izvršena, me bo dopolnil ali popravil sedanji predsednik nadzornega sveta.

Najprej in predvsem izdelava vzdržnega strateško operativnega načrta za razvoj RTV Slovenija za obdobje 2018 do 2022.

Naslednja, realni programsko-produkcijski finančni načrti ter njihova izvedba brez odstopanj. Vsakoletna praksa je pač večmilijonsko odstopanje, kot sem že prej omenil, predvsem pri stroških dela.

Izvedba prenove vseh poslovno-produkcijski procesov ter na podlagi tega definiranje potreb v profilu in številu kadrov ter reorganizacija in sistematizacija delovnih mest ter racionalizacija in optimizacija poslovanja. Nevzdržno je namreč, da stroški dela naraščajo za redno zaposlene in potem dodatno, ki sicer se znižuje vsako leto, se dodatno uporabi red veličin 10 milijonov, v letošnjem letu 6 milijonov še za zunanje sodelavcev. To po mojem mnenju jasno kaže, da je nekaj narobe tudi s strukturo zaposlenih in je treba tudi na tem področju pač ukrepati.

Izdelava normativov za vse kategorije zaposlenih. Izvedba projekta izboljšanja organizacijske klime in motiviranosti zaposlenih, pomembna naloga.

Izboljšanje komunikacije z notranjimi, zunanjimi javnostmi.

Izvedba projekta porazdeljevanja stroškov po oddajah programov, bi rekel, dokaj elementarna zahteva, se pravi, definiranje kaj je lastni strošek produkcije. Nekaj je na tem področju bilo narejeno, vendar zadeva še ni zaključena.

Potem sistemska ureditev obvladovanja avtorskih pravic, iz tega naslova prihajajo vsako leto številne tožbe, tudi izgubljene pravde avtorjev ali pa lastnika avtorskih pravic, tipično je, da to prihaja iz bivših, iz logov bivših zaposlenih na RTV Slovenija.

Skratka, to je pomembna naloga, ker za vsako arhivsko gradivo, ki se želi predvajati ali pač posredovati nekomu za uporabo, je predhodno treba ugotoviti ali so avtorske pravice urejene ali ne, sicer prihaja do zahtevkov lastnikov. Raziskati sume korupcijskih tveganj in nasprotovanja interesov, za kar je nadzorni svet predlagal generalnemu direktorju, da to opravi notranja revizija. Vnos protikorupcijske klavzule, vse pogodbe, ki jih sklepa RTV Slovenija. V nekaterih je v nekaterih ni, no to je pač bila naloga, ki jo je nadzorni svet dal vodstvu, da to uredi. In pa pisna zaveza vseh zaposlenih RTV Slovenija, da sporočijo o morebitni konflikt interesov. Vodstvo se mora po našem mnenju osredotočiti na izvajanja poslanstva nalog, ki jih določa Zakon o RTV Slovenija, ob sočasnem izvajanju projektov, povečana učinkovitost in kakovost delovanja RTV Slovenija, kar vključuje tudi povečanje izkoristka in produktivnosti vseh razpoložljivih kadrovskih in tehničnih resursov RTV Slovenija na vseh geografskih lokacijah. To je dokaj neenakomerno izkoriščano. Lokacije, kot veste, so tri, Ljubljana, Maribor in Koper. Izvajanje le tistih tržnih dejavnosti, ki s tržnimi prihodki pokrivajo svoje stroške. Tipično področje ker temu ni tako, so orkestri. Prioritetno vlaganje prihodkov finančnih naložb v dejavnosti ki bodo pomagale zagotoviti vzdržno poslovanje sposobnost vzdržati tržne pritiske konkurence in predlagati ustanovitelju optimalen in vzdržen nabor programov in nalog RTV Slovenija, ki se morajo financirati iz javnih sredstev. Po mojem mnenju bi RTV Slovenija povečala učinkovitost nadzora poslovanja ter zmanjšala posledično obremenitev vodstva, ki ga ima pač z nadzornim in programskim svetom, če bi združili programski nadzorni svet v enovit organ nadzora, po vzoru delniških družb. V primeru, da ostaneta še naprej dva organa, bi bilo smotrno izvršiti majhno spremembo v postopku sprejemanja programskega produkcijskega načrta in finančnega načrta tako, da nadzorni svet najprej sprejme finančni načrt, se pravi, okvir finančni, v katerem nato programski svet sprejme programsko-produkcijski načrt. Sedanji postopek namreč je tak, da sicer programski svet sprejme ali pa mnenje, ki je neobvezujoč za nadzorni svet o finančnem načrtu, poleg tega, da sprejme programski produkcijski načrt. In v izogib kakršnimkoli dvomu ali pa nesporazumom na tem področju bi bila to, kar sem povedal, elegantna rešitev, po mojem mnenju. Sicer pa je moje osebno opažanje, moram poudariti, to ni mnenje vse nujno vseh članov nadzornega sveta, da je statusno pravna oblika javni zavod neke vrste anahronizem in otežuje marsikateri ali pa uvajanje marsikaterega ukrepa, ki bi povečal učinkovitosti poslovanja, zato bi lahko ustanovitelj razmislil o tem ali ni prišel trenutek, da se ta statusna oblika spremeni in pa prilagodi današnjemu času.

Hvala lepa.

Hvala vam gospod Grašek.

Želite? Izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Ja. Jaz bi kot sedanji predsednik nadzornega sveta tukaj samo v bistvu dopolnil še s svojega vidika to poročilo. Tukaj so predvsem tri stvari kateri bi rad namenil nekaj besed. Samo uvodoma naj povem, da ta novi sklic oziroma novi mandat nadzornega sveta se je začel v bistvu 28. januarja o prenehanju mandata stalnega sestava. 14. februarja na seji smo potem izvolili predsednika in namestnico predsednika, potem smo imeli pa v tem času dve seji, 27. februarja, ko smo sprejemali letno poročilo za leto 2017 in potem 21. tega marca, ko smo pa že v bistvu tudi vsebinske stvari v smislu tudi stvari o katerih smo danes govorili oziroma slišali, že seznanjali in sprejemali določene sklepe.

Najprej bi, če dovolite, samo par besed glede poslovanja v 2017. Tukaj je pač gospod Grašek rekel, da naj ga popravim, če je karkoli narobe. Drugače vse, kar je povedal, drži, edino tale … Po letnem poročilu, ki ga je nadzorni svet v novi sestavi sprejel, znaša delež celotnih stroškov dela v celotnih odhodkih 59,6 % oziroma 60 %. Drugače pa tisto, kar je gospod Grašek povedal, dejansko drži. Izguba je bila pač v 720 tisoč evrih. Je predvsem rezultat enkratnega dogodka, izgubljene tožbe in popravka knjiženja oziroma amortizacije licenc.

Ta nadzorni svet, kot sem rekel, se je do zdaj sestal na eni konstitutivni in na dveh vsebinskih sejah. Mi smo pri planiranju dela tega nadzornega sveta izhajali tudi v veliki meri iz tega, recimo temu, seznama neizvršenih nalog, ki ga pač najdemo v poročilu nadzornega sveta za 2017. Tudi plan dela smo zasnovali tako, da bomo v tem letu vsa ta področja naslovili. Zdaj, že na seji 21. marca smo v bistvu obravnavali osnutek strategije, ki je verjetno v tem trenutku ena najpomembnejših neizvršenih nalog oziroma stvari, ki nas še čakajo. RTV strategije nima že od konca leta 2015, ko se je iztekla veljavnost prejšnje strategije in po spletu okoliščin še danes te strategije nima. Že prejšnji nadzorni svet in lahko rečem, da tudi sedanji nadzorni svet si pač prizadeva in si bo tudi vnaprej prizadeval za to, da bo ta strategija sprejeta, ker je pač strategija tudi dejansko osnova za načrtovanje in potem tudi v nekem smislu nadziranje tega dolgoročnega razvoja zavoda. Na zadnji seji smo se tako v bistvu poleg osnutka strategije seznanili tudi z ukrepi za stabilizacijo poslovanja, če lahko temu tako rečem. To je bilo vezano tudi na predlog Odbora za kulturo - poročilo, kakor razumem, je tudi v vaših gradivih -, ki je sprejel 1. marca na svoji seji sklep, s katerim je pač predlagal nadzornemu svetu, da v okviru svoje pristojnosti zahteva sprejem ukrepov za znižanje stroškov in uravnoteženje poslovanja. To je pač nadzorni svet že v preteklosti večkrat storil. Tudi v zdajšnjem sklicu smo potem v ta namen uvrstili to točko na dnevni red, zahtevali od vodstva gradivo. To gradivo smo prejeli in tudi naložili vodstvu, da to gradivo dopolni do naslednje seje, ki bo 25. aprila. Ob rob temu smo zahtevali, da vodstvo na prav vsaki seji nadzornega sveta poroča o realizaciji ukrepov. Tukaj govorimo o ukrepih, ki izhajajo oziroma bodo izhajali iz tega dopolnjenega gradiva, in tudi o novih ukrepih. Torej, to je v bistvu stalna točka dnevnega reda tega nadzornega sveta. Poleg tega pa smo v okviru, recimo temu, ukrepov na področju kadrov zahtevali, da se na naslednjo sejo nadzornega sveta predloži podroben načrt dveh projektov, in sicer posnetka stanja kadrovskega področja in projekt analize potrebnih delovnih mest. V okviru tega bo nadzorni svet tudi ob spremljanju poslovanja za vsako tromesečje obravnaval poročilo o izvajanju teh dveh omenjenih projektov. Kot sem rekel, na naslednji seji, ki bo 25. aprila, se bo nadzorni svet seznanil tudi z dopolnjenimi gradivi, v katerih bo, upajmo, tudi mogoče nekaj več konkretnejših ukrepov za dolgoročno stabilizacijo poslovanja. Veliko teh nalog, na katere je opozoril gospod Grašek in ki so v poročilu nadzornega sveta za lansko leto, je recimo temu v teku. Tukaj si bo seveda nadzorni svet zelo prizadeval za to, da pride do realizacije teh nalog in teh sklepov čim prej.

Jaz bi zdaj končal pri zadnjem, kar je gospod / nerazumljivo/ povedal glede PPN-ja oziroma programskega produkcijskega načrta in finančnega načrta. Seveda nadzorni svet je s svojim poročilom dal predlog ustanovitelju v razmislek o nekako združitvi teh dveh organov vodenja in nadzora RTV Slovenija. Seveda do takrat se pač mi gibamo v okvirih zakona sedanjega, trenutno veljavnega zakona in v okviru tega tudi iščemo rešitve. In v tem pogledu se tudi jaz kot predsednik nadzornega sveta pogovarjam s predsednikom programskega sveta o tem, kako bi pač lahko mi to delo oziroma ta postopek sprejemanja PPN-ja in finančnega načrta, ki sta sicer dva ločena dokumenta, ampak po drugi strani se naslanjata drug na drugega, kako bi pač ta postopek uskladili, da ne bi prišlo do situacije, pač ker temu smo bili priča lansko leto, ko pač nadzorni svet, recimo, finančnega načrta ni sprejel, PPN oziroma programsko produkcijski načrt pa je bil sprejet s strani programskega sveta. Toliko bi jaz zaenkrat. Hvala lepa.

Hvala gospod Whatmough.

Sedaj bi dal besedo najprej, ker smo nadzorni svet, upravi gospodu Kaduncu, potem ministru, če dovolite minister, seveda, da najprej poslušamo ali želite že prej besedo. Lahko še prej direktor pove svoje? V redu. Dve iztočnici sta tu že, anahronizem sedanje ureditve, recimo, za vas pa seveda združitev teh dveh odborov.

Gospod Kadunc, izvolite. Veliko stvari je bilo povedanih. Pa še nekaj bi vas prosil. Mi smo že lansko leto obravnavali za leto 2016 to zadevo. Jaz sem tudi malo pregledal magnetograme in Odbora za kulturo, to ni gradivo k tej točki, to moram popraviti. Imamo pa vse magnetograme na razpolago, tudi vi jih imate na razpolago, če jih kdo želi. Tako, da sem pregledal seveda tudi iz leta 2016, pa Odbor za kulturo. Prosil bi vas, da na te aktualne zadeve predvsem se osredotočite. Med drugim sem zasledil tudi, da je ZUJF glavni problem, pa mislim, da več ni, da ne bi tam začeli slučajno. Izvolite, gospod Kadunc.

No, za nas ZUJF ni glavni problem. Mi imamo dosti problemov v hiši, ki so se nakopičili skozi leta. Jaz moram reči, da najbolj me skrbi to, da v RTV Slovenija ni bilo aktivne kadrovske politike v smislu »human the sources« in da sedaj iz tega razloga je kar precej problemov, ki so se nakopičili in sedaj jih moramo reševati. Na eni strani so že omenjeni prekarci, ki so pri nas bili, ki smo jih morali zaposliti. Pri čemer je treba vedeti, da od leta 2010 so se stroški zaposlenih in teh, da rečem, prekarcih stalnih sodelavcev zmanjšali skoraj za 10 %. Tako da to je tista ključna zadeva, ki, mislim da je treba imeti vedno pred očmi, da se stvari urejajo. Seveda so se urejale prepočasi in sedaj je pred menoj bilo kar naenkrat precej stvari in zaradi tega tudi morda kakšna stvar tu napisana, da ni bila dosti hitro realizirana, govorimo predvsem o strateškem načrtu, ker mislim, da sem se bolj moral ukvarjati s sanacijo trenutnega stanja in ta je bila kritična že od začetka. Ugotovili smo, da plan za leto 2017 ni bil čisto korekten, zato smo morali takoj v akcijo. Zmanjševali smo oddaje, sprejeli smo rebalans programskega načrta s črtanjem določenih oddaj, ravno zato, da ta zguba, ki je grozila, ni bila še večja. Razlog za izgubo je bilo morda premalo upoštevano povišanje plač zaradi sprostitve ZUJF, tako da ni ZUJF problem, ampak to, da se je sprostil. In to je problem seveda, ki ga imajo…

…in kje je sedaj…

… ki ga imajo vsi kulturni zavodi, pa še kaj drugega, ker je iz proračuna omejeno. Seveda pa zadovoljni ljudje so pa tudi bogastvo, tako da vsaka stvar ima dva konca. Ampak kot rečeno, to je bilo.

Jaz sem tudi pristaš temu, da se vedno realno planira. Ko smo naredili rebalans plana smo ocenili, da bodo stroški dela z natančnostjo 99,4 %, to se pravi, to obvladamo in te stroške planiramo na tak način, da se jih da dosegati. Z veliko truda, predvsem v tem programskem delu kjer pa je to, to je v bistvu edini način, da se producenti oziroma uredniki racionalno obnašajo in tudi to, da se bodo držali tega kar je v planu je moja prioriteta, brez tega enostavno ne gre, lansko leto je šlo kar v redu, do novembra, decembra sta mi dve ta veliki enoti neke številke notri prinesla, ki so opravičene, vendar niso bile planirane in sem jih opozoril, da to je prvič in zadnjič. RTV Slovenija ima zadosti informacijskih orodij za planiranje, realno planiranje, tako, da se lahko dosega tisto kar je predvideno že v mojih časih je direktor izpolnil stroške 99,9 na televiziji tako, da to imamo, seveda pa je problem v tem, da se kdaj kakšna postavka ne spoštuje, tudi v letnem načrtu so tudi bili predani stroški po oddajah, zunanji stroški, notranji tako, da tudi to področje je urejeno, seveda potem pa moraš nadzirati, da se ti ne zgodi kakšna stvar, da je ne imenujem tukaj, ker jo najbrž itak vsi poznate.

Kar se tiče avtorskih pravic, z 1. majem bo začela delati pisarna, teh problemov je zdaj že nekoliko manj, ker smo se navadili kako je treba delati, kot v mojem času ni bilo nobene tožbe, ki bi to bila. Prav tako smo pobrali pobrali, zdaj so morali vsi vodilni dati izjave o konfliktu interesov, ta stvar je praktično zaključena, tudi omenjene so bile tukaj protikorupcijska klavzula, mislim, da je čez 90 % pogodb je to pokritih, problem je pri nekaterih mednarodnih, ampak tudi to bomo uredili. Pomembno je poudariti, da smo imeli v hiši kar precej revizij, nekatere tudi na mojo zahtevo in tukaj je ključna za moje pojme tista revizija o evidentiranju delovnega časa, to se pravi, da se ne nabijajo ure, ker na sodišču veljajo evidentirane ure. Mi zahtevamo, da vzpostavimo sistem, da, če se pride v službo prekmalu kot je delo, teh ur se ne bo priznalo in to je stvar s katero se v tem trenutku ukvarjamo. Treba je tudi povedati, da tudi nov revizor, ki je prišel ni ugotovil nepravilnosti, je pa predlagal, da se pri licencah drugače obračunavajo zadeve, tako, da to smo tudi naredili, zaradi tega je tudi izguba za lansko leto nekoliko večja in v bistvu je popravljena samo v primerjavah tudi rezultat za 16, gre enostavno zato, da licence je amortizacijska doba pet let, mi pa to kupujemo po »enterprice agreementu«, to se pravi pogodbi, kjer se na tri leta v bistvu obnovijo te licence in zaradi tega smo prišli, da se v treh letih tudi odpišejo, tako, da tudi to smo uredili. Bi samo to povedal, ja, za letošnje leto je planirana izguba 2,5 milijona evrov bila, ker drugače se enostavno ni dalo zapreti, kajti RTV Slovenija ima praktično 90, če ne 95 % vseh stroškov na pogodbo, to se pravi se mi moramo ukvarjati s tem, da se spremenijo pogodbe kjer seveda glavni delež so zaposleni. Zaradi tega mi posvečamo temu področju izjemno pozornost, v teku sta kot rečeno dve akciji, poleg te, ki sem že omenjal, da ne bodo klepal ur, ki niso potrebne, to je, da bomo šli v analizo potrebnih delovnih mest, vendar gre za zavod kjer je 2 tisoč 200 zaposlenih in je treba vsako enoto pregledali. In na drugi strani tudi že gledamo ali bi se lahko zmanjšalo število z nekimi predčasnimi odhodi, sporazumnimi za enkrat, tako, da tudi ta stvar je v teku, tako kot je v letnem načrtu tudi zastavljena in na tem seveda intenzivno delamo. Dokončno hočemo razrešiti te prekarce, tukaj se ukvarjamo s konkretnim imeni, zdaj je to padlo iz nekih 430 še nekje na 100 ljudi, predvsem niso vsi opravičeni, ampak spremljamo jih, problem imamo samo še s tem, da je Višje sodišče v enem primeru reklo, da moramo zaposliti tistega, ki nima izobrazbe, v drugem primeru je pa reklo, da nam ni treba tako, da smo zdaj v dilemi, zaprosili smo za tolmačenje in to je v letnem načrtu za letošnje leto predvideno, da se zaposlijo, ker smo iz previdnostnega principa to dali, da ne bo potem problem spet z kadrovskim načrtom kot je bilo to v lanskem letu, ko smo morali še zaposliti kar precej ljudi, ki so izpolnjevali pogoje. Tukaj gre v bistvu za prestavitev stroškov iz variabilnih med plače, tako da nek dodaten strošek ni, pri čemer pa seveda smo ugotovili, da teh, ki pridejo, ki so zaposleni nastaja tam 4 do 5 tisoč več, in če veste, da smo jih zaposlili 400, potem vidite s koliko več stroškov dela v bistvu ta hiša bi se morala ukvarjati, če ne bi vendarle nekih rezervacij dali.

Tudi ta finančni načrt, to se pravi 2,5 milijona je izgube in toliko je tudi likvidnostni primanjkljaj. Letos je v načrtu več, večji znesek, ki ga je omenil Peter, gre pa za to, da so se nam sprostili 4 milijone obveznic, vendar tega nismo predvideli, da bi porabljali, tako da je predvideno, da od tega denarja je konec leta še 2 milijona denarja na razpolago. Tako ali tak pa se likvidnost vedno uravnava tudi s tem, da če so kakšni izdatki večji, potem se investicije zmanjšajo, tako da tudi to stalno gledamo, čeprav kot rečeno, RTV Slovenija na srečo še razpolaga s tistim denarjem, ki smo ga ustvarjali v letu 1998 in 1999. Tako tudi RTV nima nobenih kreditov in ko smo se pogovarjali na financah, so rekli, uh, hvala, to se pravi se nam ni treba ukvarjati. Na srečo ja, ampak na dolgi rok pa to ne gre. Tukaj se popolnoma strinjam z obema predsednikoma, da je treba najti takšne rešitve, da bo to poslovanje vzdržno. Ampak, seveda naslavljamo nekaj oziroma naslovljeno je bilo nekaj stvari na to kaj bo treba tudi zakonodajno urediti. Ja, kar precej tega odprtega, ampak mislim, da v tem trenutku nima smisla o tem govoriti.

Hvala.

Morda bo kdo vprašal.

Gospod minister, izvolite.

Hvala za besedo.

Bilo je v tej dosedanji razpravi, ki teče pravzaprav, bi lahko rekel kar na dveh ravneh, ena raven je ta konkretna, se pravi to, kar ugotavlja nadzorni svet v svojem poročilu v povezavi s finančnim poslovanjem in bi rekel tem operativnim delovanjem in vodenjem javne RTV, drugo pa so nekatera vprašanja, ki pravzaprav zadevajo v samo bistvo tega ali javni servis oziroma javna RTV in kaj je funkcija oziroma namen javne RTV in ali pač iti v neko smer, ki bi postavila to pod vprašaj. Zdaj, jaz mislim, da seveda odbor Državnega zbora, ki za nadzor oziroma Komisija za nadzor javnih financ seveda presoja korektnost, racionalnost, gospodarnost in tako naprej, ne more pa najbrž izgubiti iz vida tega, kaj je pravzaprav namen oziroma funkcija določenega subjekta, ki ga v tem primeru obravnava.

Najprej bi rad rekel, da seveda jaz mislim, da nadzor, samo poročilo je kar se, kolikor jaz lahko presodim, pripravljeno zelo korektno, zgledno, da opozarja na tako s tistega vidika ožjega, se pravi z vidika poslovanja, finančnega in tako naprej na zelo, dosledno to zdaj spremljam že tudi sam nekaj let, zelo korektno, in opozarja na probleme, hkrati pa odpira nekatera vprašanja, kot rečeno, ki so širša. Tudi iz tega, kar je na koncu poročila, ko govori o neizvršenih pomembnih nalogah vodstva in pa ko izpostavlja nekatere dileme, so opozorila zelo pomembna, tudi taka, o katerih se ministrstvo, ki sicer nima pooblastila za neko neposredno vmešavanje v delo javnega zavoda kot v primeru kakšnih drugih javnih zavodov, zato ker je pač temu javnemu zavodu po zakonu zagotovljena neka višja stopnja avtonomije, glede na to, kako se financira, da je to pravzaprav javni zavod vseh državljank in državljanov in da država v tem primeru vstopa na nek način kot ustanoviteljica, ker pač drugače tega ni mogoče narediti, nima pa takih ingerenc, recimo, kot jih ima v primeru gledališč, muzejev ali pa kakšnih drugih javnih zavodov. Zato so naši stiki bolj na ravni pogovorov, opozoril, ne pa nekega vmešavanja in ga tudi ne sme biti. Seveda pa je v tem seznamu kar nekaj stvari, ki postavljajo pod vprašaj preglednost, se pravi, transparentnost, če govorimo zlasti o programskih komponentah in potem finančni komponenti teh, drugič, vprašanje normativov, kot rečeno, izvedba projektov, razdeljevanje stroškov po programih, po komponentah programov, vprašanje avtorskih pravic in tako naprej. To so nekatere stvari, ki so v nekem vitalnem interesu tudi ministrstva, da bi se urejale.

Drugo, kar se mi zdi ta širši vidik, najbrž tudi komisija ne more mimo tega, zakaj javni zavod RTV in zakaj je, recimo, tudi ob vseh pomislekih, ki so bili izrečeni, zakaj je na ta način postavljen po zakonu, kakor je. To je javni zavod, ki je ustanovljen v skladu z javnim interesom, ki ne zadeva samo področja informiranja, kar je praviloma v prvem planu, kadar govorimo o javni RTV, ampak ima, kot je bilo že večkrat povedano, ta javni zavod nekako po zakonu opredeljenih sicer 27 nalog, ki naj bi jih izvajal v javnem interesu, je pa to mogoče malo preveč dlakocepsko tam navedeno. Gre vendar za to, da je ta javni zavod ustanovljen zato, da zagotavlja, recimo temu, tako neko uravnoteženo informiranje, nepristransko, ne v enem ne v drugem pomenu besede, in hkrati, da zagotavlja tudi kompleksno informiranje, se pravi, tudi o tistih področjih javnega življenja, ki mogoče za druge medije niso zanimiva, zato ker zadevajo kakšne manjšine, imajo manjši odstotek državljanov, ki jih zanimajo, govorim o informiranju z nekaterih področij, ki pač zadevajo manjše dele, segmente prebivalstva. Potem je kulturno-umetniški program, izobraževalni program, poljudnoznanstveni program, otroški program, razvedrilni programi, kvalitetni seveda, in tako naprej. In to so naloge, ki jih lahko in jih tudi v drugih državah zagotavljajo praviloma te vrste ustanove, kakorkoli se že imenujejo, javni zavodi ali imajo kakšen drug naziv, praviloma so to neki »sui generis« subjekti, ki niso niti klasične gospodarske družbe, javni zavodi so bolj specifika določenega dela držav, so pač z zakonom ali pa z nekim ustanovitvenim aktom na poseben način opredeljeni.

Tisto, kar je v zraku že nekaj časa. Pred nekaj dnevi je bila širša razprava med Nacionalnim svetom za kulturo in Programskim svetom RTV, kjer je bilo zelo izpostavljeno vprašanje določenih komponent, programskih, ki po mnenju dela kulture nekako kopnijo po eni strani, po drugi strani pa se jim spreminja narava, vedno manj je izvirne produkcije na določenih področjih, in tudi če nekaj spada v kulturno-umetniški program, recimo, je to v mnogih primerih neka prenesena produkcija. Potem se izpostavlja vprašanje terminov predvajanja in tako naprej, ampak ne bi zdaj o tem toliko, ker je to mogoče tema za kakšno drugo sejo…