Spoštovani kolegici, spoštovani kolegi! Začenjam 21. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Pozdravljam vse prisotne, posebej državnega sekretarja Ministrstva za obrambo mag. Miloša Bizjaka, namestnico načelnika Generalštaba Slovenske vojske, brigadirko Alenko Ermenc in vse ostale vabljene!

Obveščam vas, da namesto poslanca Matjaža Nemca na seji sodeluje gospa Marija Bačič in namesto mag. Aleksandra Kavčiča na seji sodeluje gospa Anita Koleša.

Preden gremo naprej, samo še naslednje - glede na to, da je lep dogodek, nekaj pozitivnega -, danes ima podpredsednik Odbora za obrambo, gospod Marjan Dolinšek, rojstni dan in mu ob tem dogodku tudi v imenu odbora čestitam in želim vse dobro.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red s tremi točkami:

1. pozitivni vidiki članstva Republike Slovenije v Natu,

2. predlog za razpis posvetovalnega referenduma o porabi 1,2 milijarde evrov za Nato,

3. vprašanja in pobude članov odbora.

V ponedeljek, 26. marca 2018, sem vas obvestil, da na podlagi sklepa Kolegija predsednika Državnega zbora o razveljavitvi terminskega programa Državnega zbora za april z dne 23. marec 2018 z dnevnega reda umikam 2. točko dnevnega reda, to je Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o porabi 1,2 milijarde evrov za Nato. Sklep o razveljavitvi se je namreč glasil takole: »Terminski program Državnega zbora za april 2018, sprejet na 122. seji Kolegija predsednika Državnega zbora dne 12. marca 2018, se razveljavi.« Se pravi, pobudo Poslanske skupine Levice, predlog za razpis posvetovalnega referenduma o porabi 1,2 milijarde za Nato, je kolegij umaknil skupaj z vsemi ostalimi pobudami takšnih in drugačnih predlogov, ki so se nanašali na terminski program dela za april in seveda potem tudi kasneje, kajti vemo, da je predsednik Vlade odstopil. Tako ostajata 1. in 3. točka dnevnega reda, glede na to, da je bila seja sklicana pred tem, ko je kolegij sprejel takšno odločitev in sem zaradi tega umaknil samo 2. točko dnevnega reda.

Tako imamo zdaj dve točki, prva so pozitivni vidiki članstva Republike Slovenije v Natu in druga vprašanja in pobude članov odbora.

Obveščam vas, da poslanca Franca Breznika nadomešča poslanec mag. Branko Grims.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POZITIVNI VIDIKI ČLANSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE V NATU.

Kot vemo, je bilo v tem mandatu kar nekaj govora o zvezi Nato. Tudi na tem odboru je bilo večkrat izpostavljena s strani Poslanske skupine Levice, ki je predlagala 2. točko, ki je sedaj ni, smiselnost te zveze oziroma našega članstva. Veste tudi, da je enkrat poslanec mag. Matej Tonin predlagal, da se ta odbor pogovori in da se javnosti predstavi pozitivne vidike članstva Slovenije v tej zvezi. In menim, da je dobro, da se nek tak pogovor opravi. Tudi sklep je samo seznanitvene narave, da smo se seznanili, ker kaj drugega težko sprejema Odbor za obrambo, kajti politika Slovenije je jasna, tako na podlagi resolucij kot na podlagi zakonov, ki narekujejo našo politiko tako na zunanjem kot obrambnem področju.

Zveza Nato, kot vemo, je nastala leta 1949 in povezuje tiste države, katerih voditelji so ocenili, da njihovi državljani delijo iste vrednote, in ker delijo iste vrednote, so jih pripravljeni tudi braniti. In Slovenija se je leta 2004 na podlagi odločitve na referendumu tudi vključila v to zvezo. Za kaj več bi pa najprej dal besedo državnemu sekretarju Ministrstva za obrambo mag. Milošu Bizjaku, potem pa ostalim gostom. Mag. Bizjak, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje!

V gradivu, ki smo vam ga posredovali, smo predstavili najpomembnejše pozitivne vidike članstva Republike Slovenije v zvezi Nato. Naj se v nadaljevanju dotaknem le nekaj ključnih dejstev.

Odločitev za vstop v Nato in s tem za sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe je temeljila na politični odločitvi, dodatno podprti tudi na referendumu. V ustanovnem aktu Nata, torej v Severnoatlantski pogodbi, se odraža zaupanje zaveznic v mir oziroma v cilje načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Pogodbenice so odločene varovati svobodo, skupno dediščino in civilizacijo svojih narodov na temelju demokracije, individualne svobode ter vladavine prava. V besedilu pogodbe so jasno izpostavljena tudi druga načela miroljubnih odnosov in sodelovanja med članicami, na primer, mirno reševanje sporov, posvetovanje, uporaba sile skladno z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov in pa nedeljivost varnosti in solidarnosti. Članstva v Natu je eden ključnih elementov, ki zagotavljajo Republiki Sloveniji varno in stabilno okolje za razvoj države in uresničevanje nacionalnih ciljev na obrambnem področju. Vendar poleg sprejetih zavez kolektivne obrambe in varnosti pomeni tudi delitev obveznosti. Vključenost v evroatlantske integracije nas ni razbremenila odgovornosti zagotavljanja lastne varnosti, temveč nam ponuja stabilnejše okolje ter številne priložnosti za njen razvoj. Zaradi načel kolektivne obrambe je omogočena posredno večja obrambna sposobnost Republike Slovenije. Zato tudi ni potrebno graditi vseh vojaških zmogljivosti in lahko sredstva usmerjamo v razvoj tistih zmogljivosti, ki poleg sposobnosti za nacionalno obrambo na najboljši način krepijo skupne zmogljivosti zavezništva.

Primer pozitivnih finančnih učinkov je lahko tudi zračna obramba. Natovo varovanje našega zračnega prostora za Republiko Slovenijo ne predstavlja neposrednih stroškov. Zato smo se lahko odrekli ogromnim stroškom nakupa in vzdrževanja prestreznih letal. Pretežno z Natovimi sredstvi smo prenovili in nadgradili vojaško letališče Cerklje ob Krki. Do danes smo od Nata prejeli 37,6 milijona evrov. Nato bo zagotovil sredstva tudi za projekt ASBE, to je nadzor in poveljevanje v zračnem prostoru, katerega vrednost ocenjujemo med 6 in 8 milijonov evrov.

S članstvom v Natu se je okrepil položaj Slovenije tudi v mednarodnem okolju. Omogoča nam večji vpliv na oblikovanje politike evroatlantske skupnosti tudi do zahodnega Balkana. Prevzemanje Natovih standardov in postopkov, sodelovanje na zavezniških usposabljanjih in vajah ter sodelovanje v operacijah in misijah so se izkazali kot najpomembnejši gonilniki razvoja Slovenske vojske in krepitve njene pripravljenosti za delovanje doma in v tujini.

Članstvo v zavezništvu pomeni tudi stabilno poslovno okolje ter nižje stopnje poslovnega tveganja. Ne le varnost, Republika Slovenija je s članstvom pridobila tudi možnost večjega sodelovanja na znanstveno-tehnološkem področju. Nato spodbuja poglabljanje regionalnega sodelovanja na obrambnem področju tudi med zaveznicami in partnerji, kar je še posebnega pomena za graditev zaupanja med državami na področju in pa tudi vojskami na področju Zahodnega Balkana. Slovenija je v minulih štirinajstih letih prispevala h kolektivni ter posredno tudi nacionalni varnosti k sodelovanju v operacijah pod vodstvom Nata, plačevanjem sorazmernega deleža v Natove proračune, prispevanjem v strukture Nata, mislim na kadrovski prispevek v strukturi Nata, izgradnjo zmogljivosti skladno z Natovimi cilji sil in s sodelovanjem v večnacionalnih programih skupnega razvoja zmogljivosti. Čeprav varnost nima cene, lahko rečemo, da so to pametno naložena sredstva, ki se obrestujejo tako po finančni plati, še bolj pa na področju krepitve obrambne sposobnosti ter pridobivanja neprecenljivih izkušenj in znanj. Dejstvo je, da varnostno okolje postaja vedno bolj nepredvidljivo, varnostni izzivi pa vedno bolj kompleksni. V sodobnem varnostnem okolju, ko so tudi finančni viri za razvoj potrebnih vojaških zmogljivosti omejeni, je nujno potrebno povezovanje in partnersko sodelovanje. S tega vidika je odločitev Slovenije, da vstopi v Nato, kjer so se vse države zavezale, da si bodo pri obrambi pomagale in sodelovale, še bolj pomembna. Za uživanje pravic in ugodnosti, ki izhajajo iz članstva, pa mora Republika Slovenija prevzeti tudi odgovornost in prispevati v zavezništvu po načelu sorazmerne in pravične delitve bremena ter zavezniške solidarnosti.

Hvala lepa.

Hvala gospod Bizjak.

Besedo ima namestnica načelnika Generalštaba Slovenske vojske, brigadirka Alena Ermenc.

Izvolite.

Spoštovane poslanke in poslanci, gostje!

Ozrla se bi na sedem točk, ki jih vidim kot pozitivni vidiki članstva v Natu z vidika Slovenske vojske oziroma se nanaša na to kar je gospod državni sekretar že povedal. In sicer, kateri so pozitivni vidiki članstva v Nato z vidika Slovenske vojske. Vsekakor je to dostop do strateških in operativnih informacij, analiz, oceni študij, ki jih pripravljajo agencije in poveljstva zavezništva. Drugo, dostop do standardov. Tretje, pridobivanje izkušenj častnikov in podčastnikov Slovenske vojske na ravneh vojaškega delovanja, ki jih mirnodobna sestava Slovenske vojske nima in jih ne bo imela. To nam daje vpogled v sistem delovanja zavezništva na ravneh, ki vplivajo in bodo vplivala na delovanje Slovenske vojske.

Naslednje je poraba sporazumov, ki veljajo na ravni zavezništva, in ki olajšujejo ter podcenjujejo sodelovanje Slovenske vojske na mednarodnih operacijah in misijah, za katere se odloči Republika Slovenija. Sodelovanje pripadnikov ter poveljstev in enot Slovenske vojske na usposabljanjih in vajah, ki po obsegu in kompleksnosti prisegajo zmožnosti Slovenske vojske v Republiki Sloveniji oziroma bi njihova izvedba v okviru Slovenske vojske zahtevala neprimerno večje finančne in kadrovske vložke. Dostop do izobraževalnih in znanstveno-raziskovalnih institucij, tako zavezništva kot posameznih držav članic zavezništva, ki bi bile sicer Slovenski vojski nedostopne ali pa bi bil dostop bistveno težji in dražji.

In poslednjič. Dostop do strelišč in vadišč, poligonov držav članic in spremljajočega podpornega osebja skupin ocenjevalcev, inštruktorjev, na katerih lahko Slovenska vojska izvaja aktivnosti, ki jih v Slovenski vojski ne bi mogla ali pa bi bilo le to bistveno dražje in bolj obremenjujoče za lokalne skupnosti. Dostop do le teh je zaradi članstva v zavezništvo cenejši. Vse to pa prinaša, seveda, tudi obveznosti kot je kadrovski napori oziroma vključevanje v Nato Command Structure oziroma v Nato Force Structure, to poveljstveno strukturo in strukturo sil. Hvala lepa.

Hvala, brigadirka.

Na sejo sem povabil tudi tri veleposlanike iz treh ambasad, to so Združene države Amerike, Ukrajina in pa Poljska, da predstavijo vsaka svoj vidik. In bi najprej dal besedo predstavniku Združenih držav Amerike kot naši največji in pa najmočnejši zaveznici, hkrati tudi čestitke ob obletnici, ki jo praznuje nacionalna garda v Koloradu, kjer je tudi trenutno naša delegacija iz Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo.

Besedo dajem političnemu svetovalcu na veleposlaništvu Združenih držav Amerike gospodu Chrisu Murdochu(?).

Izvolite.

Hvala lepa. Veleposlanik Hartley pošilja svoje pozdrave. Želi si, da bi bil lahko danes z vami. Ne bom predolg.

Vesel sem, da ministrica Katič obiskuje Kolorado, da bo obiskala tudi vadišča. Srečala se bo tudi z obrambnim ministrom Mattisom.

ZDA imajo seveda nekako v svojem načrtu, da tudi Slovenijo spodbudi k temu, da prispeva nekoliko več finančnih sredstev k Natu, da prispeva tudi svoje enote. Trenutno ste v Afganistanu, Kosovu, Latviji v Iraku. Mislim, da ste s tem pokazali, kako predani ste Natu. ZDA se seveda zavzema za to, da bi Slovenija povečala tudi svoj finančni prispevek, pa tudi svoje kadrovske vire. Hvala lepa za besedo in vam predajam besedo nazaj.

Tudi na tem odboru smo glede Natove misije na Poljskem in v baltskih državah velikokrat slišali, da Natova prisotnost v teh štirih državah v okviru njegove misije pomeni izzivanje Rusije in pa, da si prebivalstvo teh štirih držav, Litve, Latvije, Estonije in Poljske, prisotnosti Natovih sil v svoji državi sploh ne želi. In me zanima, kako je s tem, če lahko predstavite poljski vidik.

Vaša ekscelenca veleposlanik Poljske v Sloveniji gospod Pawel Czerwinski.

Dober dan dame in gospodje. Hvala za povabilo na današnjo sejo. Moram priznati, da sem malo presenečen nad tem vprašanjem, ker prvič slišim, da bi poljsko društvo, poljski državljani imeli kakršnekoli zadržke glede prisotnosti Natovih vojaških sil na našem ozemlju. Prav nasprotno. Članstvo v Natu in prisotnost … /nerazumljivo/ Natovskih sil na Poljskem imajo vsesplošno podporo praktično celega poljskega društva in celega političnega spektra. Se pravi, praktično razen skrajnih ekstremnih levih oziroma nacionalističnih strank, nihče ne nasprotuje našemu članstvu v Natu. In nihče ne nasprotuje okrepitvi tako imenovane vzhodne dimenzije Nata. Za nas prisotnost Natovih sil na Poljskem in tudi v baltskih državah pomeni nekaj zelo pomembnega, ker to je prvič od trenutka, ko smo postali država članica Zveze Nato, to je od leta 1999, da lahko uživamo v članstvu prve kategorije. Se pravi, da garancije naše varnosti niso slabše kot v slučaju držav, ki so bile v Zvezi Nato prej. In to je zelo pomembno, ker doslej zaradi manj ali več poštenih političnih kupčij državam vzhodne dimenzije Nata ni bila zagotovljena polna varnost. Zdaj te spremembe gredo v dobri smeri, posebej da tak odmik od baltske države a tudi recimo Romunija, lahko upravičeno smo vznemirjeni v tem, kaj se dogaja za našimi vzhodnimi mejami. Kar se tiče izzivanja Rusije. Večkrat sem slišal ta argument, on je zelo prisoten tukaj v slovenskih medijih, praktično ni dneva, da ne preberem, da se Nato s svojo infrastrukturo agresivno približuje meji Rusije. Ta pacifistični pogled je v velikem kontrastu z navdušenjem nad ruskim oboroževanjem in včasih so isto avtorji. Naj poudarim eno in glavno, mi smo suverena država, imamo pravico, da na našem teritoriju sprejemamo kogarkoli si želimo in s kakršnokoli opremo, ki jo naš gost s seboj pripelje in ni nobenih razlogov, da se nam to pravico odreka. Vstopili smo v Zvezo Nato zato, da uživamo v občutku varnosti, ki nam je manjkala stoletja, ker naša zgodovina zaradi našega geografskega položaja je polna vojn. To so vojne, ki ne našem ozemlju so jih bojevale tuje države. zdaj uživamo v varnosti, ki je nismo imeli nikoli prej. Izkušnje druge svetovne vojne v kateri smo izgubili šest milijonov državljanov in so za nas najboljši dokaz, da samo močno zavezništvo in kredibilni zavezniki so ta faktor, ta dejavnik, ki lahko zaščiti, da se neka takšna nesreča ponovi, zato z našega vidika je Nato garant ne samo varnosti, ampak miru v Evropi in zato lahko privedem veliko primerov iz prihodnosti. Lahko se spomnite leta 1974, kdaj so bile Turčija in Grčija v ostrem sporu zaradi Cipra, in če obe državi ne bi bili članice Nato, bi lahko takrat prišlo do vojne, ki bi lahko imena nepredvidljive posledice za Evropo. In to je najboljši dokaz, da je Nato učinkovita organizacija in učinkovit garant miru v Evropi, ne glede na okoliščine in zgodovinski trenutek.

Hvala lepa.

Hvala vaša ekscelenca.

Sedaj bi dal besedo tudi veleposlaniku Ukrajine v Sloveniji, gospodu Mihajlu Brodoviču, da predstavi še ukrajinski vidik kot država, ki ni članica Zveze Nato, vendar se sooča z rusko agresijo.

Izvolite.

Najlepša hvala. Spoštovane dame in gospodje, dear friends and colleagues!

Dragi prijatelji, zelo hvaležen sem za priložnost, da vas lahko obvestim o položaju na vzhodu Ukrajine. Pred več kot štirimi leti je Rusija začela z agresijo brez primere v 21.stoletju. Videli smo, da so si priključili Krimski polotok. Cena, ki jo plačujemo, je zelo visoka, več kot 11 tisoč ljudi je umrlo. Število ranjenih je doseglo 32 tisoč, 1,8 milijona je notranje razseljenih oseb, oseb ki so v Donetsk in Lugansk izgubile svoje domove, 7 % ozemlja je pod okupacijo, več kot 20 % našega gospodarstva je uničenega. Več kot tri leta po procesu iz Minska in po več premirjih še vedno prejemamo poročila o izgubah in obstreljevanju. Vsak dan se to dogaja. Rusija še naprej pošilja svoje pripadnike, strelivo in oborožitev v Ukrajino.

Ruski predstavniki v Donbasu še vedno onemogočajo nadzor mednarodnim opazovalcem OVSE, Kremelj noče izvajati niti posameznih najbolj osnovnih določb sporazuma iz Minska, začenši s premirjem. Vsi dogovoru o premirju so bili kršeni s strani Rusije.

Obstreljevanja pa seveda povečujejo tudi število žrtev med civilisti. Od leta 2015 je Ukrajina zagovarjala mirovne pripadnike, da bi zadostili varnostnim potrebam prebivalcev. Prepričani smo, da mirovna operacija Združenih narodov predstavlja edino pravo rešitev. Na ta način bi lahko poskrbeli, da se situacija ne bi več stopnjevala, da bi prekinili konflikt in zavarovali ukrajinske meje.

Trenutno imamo 409 kilometrov nenadzorovane meje. Prepričani smo, da bi razmestitev pripadnikov Združenih narodov lahko povrnila mir v Donbasu. Na ta način bi zagotovili trajnostni mir v Donetsku in Lugansku na podlagi sporazuma iz Minska in v skladu s temeljnimi načeli in normami Listine Združenih narodov. Ob enem pa bi okrepili tudi zmogljivosti misije za opazovanje OVSE.

Mednarodne organizacije so v svojih poročilih poročale o položaju na Krimu. Ukrajina ostaja zavezana izvajanju sporazuma iz Minska in to v celoti, to je edina možnost za mirno rešitev tega spora. Imamo učinkovit mehanizem, s katerim bi Rusijo lahko motivirali, da sede k mizi za pogajanja. Ime tega mehanizma je sankcije. To deluje, kljub negativnim napovedim nekaterih skeptikov. Rusija plačuje ogromno ceno, ker noče sesti za mizo k pogajanjem. Kremelj meni, da dosega svoje cilje na račun Ukrajine. Če bo zahod odpravil sankcije, potem se bodo želje Kremlja uresničile, ukrajinska kri ne bo prinesla nič, pobijanje Ukrajincev se bo nadaljevalo brez kaznovanja. Gre za vprašanje vrednot, ali kdorkoli na zahodu to lahko sprejme. Sam sem optimist in menim da tega nihče ne more sprejeti. Sankcije so edino, kar nam pomaga ločevati med dobrim in slabim, v kontekstu te vojne. Če ne bo več nobene ločnice, kakšna bo potem še razlika med dobrim in slabim. Ali hočemo živeti v svetu, ko lahko nekdo razgrabi ozemlje druge države, pobije na tisoče ljudi in ostane nekaznovan. Zato brez trajnostnega miru v Donbasu sankcije ne morejo biti odpravljene, dokler ne bo ponovno Krim v pristojnosti Ukrajine, morajo sankcije ostati. Vse ostalo bi bil kompromis na račun vrednote in pravičnosti.

V tem trenutku ne bi na dolgo razpravljal o solidarnosti. Že državni sekretar je omenjal kolektivno varnost, bi pa rad povedal samo to, da živimo resnično v težkem času, ne samo za Ukrajino, pač pa tudi za druge države. Bodimo pripravljeni na vse. Bodimo učinkoviti pri obrambi naših držav, naših vrednot in našega sveta. Čas je, da se soočimo z realnostjo in poiščemo ustrezne odgovore na to situacijo. Rad bi izkoristil to priložnost, da se zahvalim Republiki Sloveniji, ki je v preteklih štirih letih stala ob Ukrajini. Zelo cenimo to podporo naših sosedov, strateških partnerjev in mednarodne skupnosti. In zahvaljujemo se za solidarnost Ukrajini. Ta podpora je za moje rojake ključnega pomena. Zato še enkrat, najlepša hvala.