Dobro jutro, dober dan želim vsem.

Danes imamo čast imeti spoštovanega podpredsednika Evropske komisije, gospoda Katainena in seveda predstavništvo in delegacijo, ki je z nami.

Naj ob tej priliki takoj opravičim predsednico Odbora za gospodarstvo, gospo Potočnik, ki je zadržana.

Ob tem pa moram po protokolu povedati še za naslednje člane, ki so zadržani, in sicer… / medsebojno šepetanje/ Aja, začenjam sejo, seveda še uradno, da bo vse po protokolu. Pa naj navedem, kateri poslanci so v tem trenutku zadržani, in sicer s strani Odbora za gospodarstvo. To sta gospod Franc Laj in Danijel Krivec, drugih nadomestnih članov pa ni.

Besedo predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Shakerju.

Hvala lepa.

Kolegice in kolegi, tudi sam se moram poslužiti formalnosti. Glede na to, da imamo sejo, zato tudi začenjam 56. nujno sejo.

Obveščam vas, da mag. Bojana Krajnca na tej seji nadomešča gospa Erika Dekleva.

Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, predstavniki Evropske komisije, vodjo Predstavništva Evropske komisije, dr. Zorana Stančiča lepo pozdravljam med nami in tudi meni je v veliko čast, da lahko med nami pozdravim podpredsednika Evropske komisije, gospoda Jyrkija Katainena. Prav tako lepo pozdravljeni vsi ostali navzoči s strani Evropske komisije in ostali predstavniki medijev in ostalih zainteresiranih.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje obeh odborov. V poslovniškem roku ni bilo predlogov za njegovo spremembo, zato je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE DIALOG O EVROPSKEM SEMESTRU IN NALOŽBENEM NAČRTU ZA EVROPO S PODPREDSEDNIKOM EVROPSKE KOMISIJE JYRKIJEM KATAINENOM.

Gradivo k tej točki ste prejeli 8. 3. in 3. 4. 2018.

Spoštovani gospod podpredsednik, današnji obisk je prišel v pravem trenutku glede na to, da se nahajamo v ključnem obdobju. Namreč, marca je bilo objavljeno poročilo Evropske komisije o Sloveniji, o katerem smo na našem odboru, na Odboru za zadeve Evropske unije tudi razpravljali. Poročilo je za Slovenijo zelo ugodno. Slovenija je namreč v letu 2018 izšla iz postopka makroekonomskih neravnovesij, prav tako pa so ugodni tudi srednjeročni trendi. Problematična so zlasti področja, vezana na demografsko sliko Slovenije, s čimer se sooča celotna Evropska unija. Osnutek Nacionalnega reformnega programa se bo zato posvetil zlasti strukturnim reformam, ki jih mora Slovenija še izvesti v prihodnosti. To so izzivi, ki nas čakajo v prihodnosti. Poleg tega predlagam, da smo v nekem ključnem obdobju, ko se končuje oziroma ko se bo začela debata o prihodnjem finančnem okviru. Verjamem, da bo kdo izmed poslank in poslancev v razpravi, ki jo bomo imeli, to morda tudi izpostavil.

Spoštovani gospod podpredsednik, zdaj pa dajem besedo vam, da nam na kratko predstavitev vprašanja, vezana na delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost.

Izvolite.

Hvala lepa in dobro jutro vsem.

Vedno mi je v veselje, ko lahko obiščem parlamente. Predsednik Juncker je želel aktivirati obiske predstavnikov Evropske komisije v nacionalnih parlamentih. Namreč, naš cilj je okrepiti vlogo parlamentov. Če parlamenti in vlade ne pričakujejo ničesar od Evropske unije v prihodnje, potem se ne more nič zgoditi. Mi smo izvršni organ Evropske unije, ampak samo to, vi pa ste tisti, ki ste lastniki, če smem tako reči, Evropske unije. Tako kot v zasebnem sektorju – če je lastnik len in ne pričakuje nikakršnega donosa na svojo investicijo, potem se s podjetjem ne bo zgodilo nič – podobno velja tudi za države, občine, pa tudi Evropsko unijo kot celoto, zato je aktivno lastništvo po mojem mnenju zelo pomembno. Želimo si ohraniti dobre odnose z nacionalnimi parlamenti, želimo poskrbeti za redno izmenjavo mnenj, prav tako pa želimo ostati pozorni na vprašanja, ki so najbolj pomembna za države članice.

Lepo je, da lahko ponovno obiščem Slovenijo. Naj najprej začnem s tem, da povem, kakšen je moj vtis o Sloveniji. Slovenija je majhna država in sam sem zelo naklonjen majhnim državam, ker tudi sam prihajam iz majhne države, iz zelo majhne države pa prihaja tudi predsednik Juncker. Prav tako je Slovenija tudi trgovinska država. Odprto gospodarstvo, trgovinska država in vse bolj se osredotoča na digitalno panogo, zato mislim, da je v dobrem položaju glede na izzive in priložnosti, ki jih svetovno gospodarstvo ponuja. Dve glavni vprašanji, ki se mi zdita najbolj pomembni v prihodnjih nekaj letih, sta umetna inteligenca in krožno gospodarstvo. Oboje je povezano z digitalizacijo. Umetna inteligenca bo imela v prihodnje zelo velik pomen, zato se mi to zdi pomembna, gonilna sila sprememb, ki jim bomo priča v naslednjih nekaj letih. Ker je Slovenija majhna država, bi rad povedal eno stvar. Ne podcenjujte svoje vplivnosti v družini Evropske unije. Običajno je, da slišimo, da Nemčija in Francija določata, kako se bo razvijala Evropska unija in kaj se bo z njo dogajalo, vendar to ne drži. Preden sem postal član Evropske komisije, sem več let deloval v vladi v svoji domovini, pred tem pa 15 let v parlamentu. Vem, da je vse odvisno od posameznika, od posameznih voditeljev države, kako dejavno je vodstvo, kako dejavni so voditelji, ko gre za Evropo. To je tisto, kar določa vplivnost neke države. Evropska unija ni demokratična, ker daje nesorazmeren vpliv in moč majhnim državam. Poglejte predsednika Junckerja, on zastopa zelo majhno državo, pa kljub temu zastopa komisijo. Zato vam v tem smislu pravim: ne podcenjujte vpliva svoje države, ne podcenjujte vpliva parlamenta vaše države, saj je namreč vse odvisno od interesa, ki ga izkazujete, in od pripravljenosti prispevati k našim skupnim prizadevanjem. Če boste torej imeli občutek lastništva do projekta Evropske unije, če imate predane voditelje, ki so svoj dragoceni čas pripravljeni nameniti za ta projekt, potem mislim, da je država lahko pomembnejša in večja, kot je njena geografska velikost.

Pa še nekaj besed o Evropskem skladu za strateške naložbe … Omenili ste že našo analizo, ki smo jo pozimi opravili za vse države, tudi Slovenijo in, kot ste sami rekli, je to poročilo Sloveniji precej naklonjeno. Po naši oceni so bili ukrepi iz časa krize v glavnem premagani in menimo, da je položaj zdaj boljši, kot je bil pred leti, predvsem zahvaljujoč sprejetim ukrepom. Tudi letos in prihodnje leto se zdi, da bo rast dobra, stroškovna učinkovitost ostaja dobra, vidimo tudi rast zaposlovanja, tudi zasebne naložbe se krepijo, tudi trendi na trgu dela se nenehno izboljšujejo, vidimo pa, da je stopnja zaposlenosti starejših delavcev še vedno nizka. Vidimo tudi, da je bil dosežen napredek pri kar nekaj priporočilih za vašo državo, zlasti finančni pogoji so zdaj bistveno boljši, tudi reševanje slabih posojil poteka dobro. Pozdravljamo tudi strategijo DUTB-ja, seveda pa bi bilo treba doseči še več napredka, predvsem, ko gre za izboljšanje zaposljivosti nizko kvalificiranih in starejših delavcev. Potem so tu še alternativni viri financiranja, na kar se bom še vrnil, ko bom govoril o skladu EFSI. Še vedno je treba zmanjšati upravno breme za podjetja in zagotoviti dobro upravljanje v podjetjih v državni lasti. Omejen napredek pa je bil dosežen na področju dolgotrajne oskrbe, zdravstvenega varstva in pokojninske reforme. Izzivi Slovenije so podobni kot v mnogih drugih državah. Sam sem recimo imel možnost delati na reformi pokojninskega sistema in vem, da je to zelo ključno vprašanje v vseh državah, dejstvo pa je, da se svet okoli nas spreminja. Slovenija se stara, zato morate svojo družbo podvreči reformam. Reforma pa ni cilj sama po sebi, pač pa je način, da zagotovite in ohranite visoko kakovost življenja. Če vam dam primer svoje domovine Finske: Finska je država, kjer smo imeli leta 2010 prvič več ljudi, ki so se upokojili, kot tistih, ki so vstopili na trg dela. Ta trend se bo še nadaljeval. Vsako leto imamo torej manj delavnega prebivalstva kot leto pred tem in to je velik izziv, zato smo se odločili, da zvišamo upokojitveno starost, saj se je podaljšala tudi življenjska doba, tako da je povsem normalno, da vsi prispevamo več. Vendar pa država potrebuje tudi druge strukturne reforme za to, da bodo lahko na trgu dela sodelovale tudi in zlasti mlade ženske in da bodo lahko tudi starejši delavci ponovno našli zaposlitev, če jo izgubijo. Zelo problematično je namreč, če si star 55 let in izgubiš zaposlitev. Včasih je potem zelo težko dobiti novo. Vendar izbire pravzaprav ni. Če želimo ohraniti socialno državo, če želimo socialne storitve, zdravstvene storitve, če želimo poskrbeti za starejše, invalide, potem moramo poskrbeti za to, da vsi tisti, ki lahko delajo, ostanejo na trgu dela tako dolgo, kot je potrebno. Ampak izhodišče za nadaljnje reforme v Sloveniji je zelo dobro. Sam sem bil nekoč minister za finance in vedno smo rekli: »Nikoli ne zamudi dobre krize, kajti reform ponavadi nikoli ne izvajamo, če ni krize. Če tako nastopi kriza, je bolje, da je ne zamudite, ker je to edini čas, ko ste pripravljeni sprejeti težke odločitve.« Upam, da to za Slovenijo ne drži in da boste tudi v prihodnje še nadaljevali s potrebnimi ukrepi.

Ena od tem, ki se jih je dotaknila komisija, so bili tudi alternativni viri financiranja za Slovenijo. To je za Slovenijo pomembno še zlasti glede na njeno strukturo gospodarstva. Slovenija je sodobna industrijska država, ki proizvaja industrijsko blago, potrošniško blago, in to najboljše kakovosti, to pa pomeni, da mora Slovenija ves čas inovirati ter vlagati v raziskave in razvoj. Prav tako je zelo pomembno, da ohranite duh podjetništva in krepite svoja zagonska podjetja. Bančna posojila pa niso vedno najboljši način financiranja podjetij, zato lahko tudi v vaši državi pomembno vlogo odigra sklad EFSI ali tako imenovani Junckerjev sklad. Do zdaj je vložil 66 milijonov evrov v Sloveniji in pričakujemo, da bo to prineslo za 740 milijonov dodatnega denarja oziroma dodatnih naložb. Tako EFSI zagotavlja jamstva, garancije, pa tudi posojila in zato je učinek vzvoda zelo pomemben. Teh 66 milijonov pa je v bistvu zelo malo, dobili bi lahko bistveno več. Čeprav je sklad EFSI deloval dobro - skupaj je namreč EFSI dal na voljo več kot 60 milijard in pričakujemo, da bomo zaradi tega dobili še ogromno dodatnih naložb –, vseeno obstajajo razlike med državami članicami. Ne moremo reči, da se države med seboj razlikujejo med starimi in novimi članicami. Estonija je bila vedno na prvem mestu ali med prvimi petimi, Bolgarija je na drugem mestu. Vse je odvisno od dejavnosti tako podjetij samih kot tudi države. Podjetniki in predstavniki industrije ne vedo, da ne potrebujejo nobene odobritve javnih organov oziroma države, če želijo dobiti ta sredstva. Tudi javni sektor lahko dostopa do finančnih sredstev iz sklada EFSI, včasih celo skupaj z zasebnim sektorjem. Recimo, Sklad za rizični kapital, ki deluje v Sloveniji, bi lahko začel porabljati sredstva iz sklada EFSI za vaša obetavna zagonska podjetja, ki nujno potrebujejo kapital. Mnogo zagonskih podjetij ne more dobiti bančnih posojil, ker ne morejo dobiti ustreznih zavarovanj. Edini kapital, ki ga imajo, je človeški kapital, banke pa ponavadi vaše glave ne vzamejo za zavarovanje, zato zagonska podjetja potrebujejo vire financiranja in EFSI to lahko zagotovi mladim in v rast usmerjenim podjetjem.

Na tej točki bi končal. Lahko se pogovarjamo o katerikoli temi, ki vas zanima. Morda bi nakazal samo dve področji, na katerih sem zelo intenzivno delal. Prvič, trgovina … Trgovinska politika postaja vse bolj politična in ključna je tudi za vašo državo. Potem krožno gospodarstvo. To je eden od tako imenovanih »mega trendov«. Če želite izraziti svoja stališča glede prihodnosti Evrope ali česarkoli drugega, bomo z veseljem prisluhnili.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Preden odprem razpravo, kolegice in kolegi, vas obveščam, da Ireno Grošelj Košnik na seji Odbora za zadeve Evropske unije nadomešča gospod Marko Ferluga in da imam cel kup pooblastil za Odbor za gospodarstvo. In sicer: Andrejo Potočnik na tej seji nadomeščam sam, mag. Bojana Krajnca dr. Mitja Horvat, Vojko Šergan Vlasta Počkaj, Uroša Prikla Marinka Levičar, Danila Antona Ranca Teja Ljubič, Mateja Tonina Jožef Horvat (?) in pa Anito Koleša Erika Dekleva. To je bilo za Odbor za gospodarstvo.

Zdaj pa odpiram razpravo članic in članov odborov. Kolegice in kolegi, lepo vas prosim, glede na to, da ima gospod podpredsednik Evropske komisije obveznosti in natančno določen, kirurško določen urnik, da ste solidarni do kolegov v vaših razpravah in da se omejite na nekje med tri in pet minut, da bodo/boste lahko vsi prišli do besede in da se bo seveda lahko tudi podpredsednik na koncu našega sestanka odzval. Ta seja bo trajala nekje do 15 čez 9. Toliko.

Zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev in kot prvi ima besedo dr. Franc Trček.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Bom poskušal biti kratek.

Lep pozdrav v imenu eko-socialistične levice. Vi dobro veste, kaj je to, ker ste jo imeli kot predsednik finske vlade v koaliciji.

Zdaj, jaz sem človek, ki rad govori s podatki. Finska z davki in prispevki pobere 44 % BDP-ja, Slovenija 37 %, najmanj Bolgarija 29, povprečje EU je okrog 40 %. Finska je tudi prva znotraj EU po javnih izdatkih, ca 53,6 % (?) BDP-ja, Slovenija je na 43. Zdaj, prvo vprašanje se glasi: zakaj komisija od držav članic, predvsem novih, predvsem tako imenovanega »EU juga«, zahteva nek model konkurenčnosti, ki spodbuja dirko do dna na področju davčnih obremenitev, socialne države in tudi kršenja delavskih standardov? Moram reči, gospod podpredsednik, da me veseli, da ste dobesedno prvi v štirih letih, ki je prišel iz Bruslja, in je omenil delavce v svojem uvodnem nagovoru.

Če gremo naprej – gospodarske sankcije, trgovinske vojne … Ravno zdaj zjutraj sem bral listo kitajskega odgovora na Američane. V Iowi bojo jokali glede soje, ampak dajva se dotakniti nekaj, kar vam je bližje. Vi kot predsednik vlade na Finskem niste podprli sankcij proti Rusiji, ki so povzročile ogromno gospodarsko škodo Evropski uniji, recimo v letu 2015 20 milijard, ca 400 delovnih mest. Skratka, kako kot komisar za delavna mesta in rast gledate na sankcije, ki so še vedno v veljavi?

Ena zadeva, o kateri vas moram vprašati, čeprav vam verjetno ne bo všeč – prepletenost politike in kapitala, vrteča se vrata, lobiranje gospoda Barrosa, s katerim ste se srečali 25. oktobra 2017, »not far from Katainen's office«. In seveda sami ste rekli: »nedemokratičnost Evropske unije«. Kaj bomo storili s tem? Lahko bi bral neko vašo izjavo, kako druge države, »including Finns and Germans who were not inclined to give Greece a penny more.«

Zdaj, če se pa dotaknem še nekaj zadev, ki so tudi meni blizu … Zdaj imamo to afero Cambridge, algoritmi in zakoni. Kako bomo začeli nadzirati algoritme? V Evropi zelo radi govorimo: »Ja, bomo naredili našo Silicijevo dolino.« To je »bš« (?), da ne rečem. Verjetno moramo začeti razmišljati v smeri kot Francija, ki dela lastne iskalnike. Ali bomo razvijali lastne evropske iskalnike in ali bomo razvijali evropsko zakonodajo, v kateri bomo zahtevali od Googla, Facebooka in še koga, da nam razkrije algoritme? In ali bomo sprejeli zakonodajo, v kateri bomo določili neke parametre teh algoritmov, kar bi nujno morali?

Drugič, digitalna ekonomija in obdavčevanje. Kako bomo obdavčevali? Kdaj bomo začeli obdavčevati robote, če se tako izrazim? Neka zgodba ponavadi, a veste… Se vam zahvaljujem za izrečene lepe besede o Slovenije. Mi nismo majhni, mi smo pametni, moramo pa biti še pametnejši, podobno kot vi na Finskem. Neko ključno vprašanje seveda je rast in kako se ta rast vidi v življenju vsakdanjega človeka. Tukaj je nek velik razkorak. Zdaj, neka zgodba, a veste, ideologija start-upov. Pet let preživi eden od desetih start-upov. Dajmo to malo premisliti, pa nehati toliko težiti s to ideologijo start-upov. V Levici seveda nimamo nobenega problema z nekom, ki hoče biti podjeten, imamo pa seveda velike probleme z izkoriščanjem delavstva in določeni ljudje si pač enostavno ne želijo biti podjetni. V veliki meri je Margaret Thatcher uspela in Evropa mora nazaj zgraditi novo infrastrukturo solidarnosti. Kakšen je vaš pogled na to?

In še čisto za konec … Prihajate iz političen profilacije evropskih ljudskih strank, EPP. Bili ste celo podpredsednik njihovega pomladka. Po letih sva tam nekje, vi ste 71-, jaz sem 69-letnik. Oba rada kuhava, sem vas dobro preveril. Zdaj pa nekaj resnega. A veste, EPP je v bistvu politična grupacija, ki je omogočila razrast nestrpnosti v Evropski uniji. Članice EPP-ja so vodilne politične grupacije na Poljskem, tudi gospod Orban je član, ne bom šel do korupcije na področju kohezij, ki jih zganjajo članice EPP-ja. Kljub temu, da sem jaz eko socialist, vi pa ste EPP-jevec, je naša skupna odgovornost, da se to neha. Kako bomo to dosegli? Torej, da se neha ta razrast nestrpnosti, ki ga je omogočilo to politično združenje, ki je še vedno prevladujoče v parlamentu v Bruslju, pa tudi v številnih evropskih državah.

Toliko na kratko. Upam, da bom dobil konkretne odgovore.

Hvala.

Besedo ima gospod Marko Ferluga.

Hvala za besedo.

Jaz bom za spoznanje krajši od Trčka, ki ga zelo spoštujem, bi pa se navezal na njegova vprašanja.

Vsekakor me zanima vaš odnos do teh sankcij do Ruske federacije, navezal pa bi se še na eno temo, ki je zelo pomembna in bo po moje kmalu postala pereča. To je ta robotizacija delovnih mest. Kakšni, predvidevate, da bodo ukrepi Evrope v prihodnosti? Ko ste rekli, da Slovenijo ne podcenjujete, se z vami strinjam, na žalost pa imamo mi, v Sloveniji narejen ta »mindset« majhnosti in nepomembnosti, proti kateremu se jaz osebno, pa tudi kar nekaj nas bori. Jaz mislim, da smo lahko ponosni na to, kar je Slovenija naredila, mislim pa, da bi lahko bili v tem smislu še bolj proaktivni in ambiciozni. In ja, strinjam se z vami, da nas te reforme nekako na vseh področjih, od zdravstva do starosti, pravosodja, pa tudi nenazadnje gospodarstva, če hočete, ovirajo pri tem, da bi bili še boljši. Sam osebno mislim, da bi lahko z neko politično voljo postali več, kot je Švica, če bi bili ambiciozni in predvsem če ne bi bilo znotraj te naše ljube in lepe države manj tega političnega preigravanja, ki ne preseže, kot sem rekel, tega »mindseta« majhnosti in se tukaj na tem majhnem kurniku igramo med sabo. Ampak to so druge zadeve. In ja, z vami se strinjam tudi v tem, da smo premalo ambiciozni pri črpanju tega EFSI-ja. Teh 66 milijonov je zame osebno nesprejemljivo in je premalo. Mi imamo za to vzpostavljene strukture, tudi znotraj Vlade, in mislim, da se s tem ukvarjajo premalo. Pustimo zdaj, ali zaradi tega, ker niso naredili konkretnih programov, ampak to je naš notranji problem. Tukaj mislim, da smo lahko še dosti bolj proaktivni in ambiciozni, če nehamo tako ozko misliti znotraj političnih okvirjev in vsega ostalega.

Gospod Trček vam je dal kar nekaj političnih vprašanj, jaz pa bi mogoče želel samo eno vašo razmišljanje, in to, kako vi gledate na ta, bom rekel, »so called trade war between USA«, se pravi Amerike, Kitajske in Evrope in na samo obnašanje Amerike v tem delu. Ker, glede na to, da smo zdaj v nekem gospodarskem vzponu in ko začne nekdo bremzati in ko začne Amerika na tak način nekako osporavati zagon gospodarstva, je sploh za Evropo, ki je še zmeraj napredna, čeprav pravim, da je vedno bolj utrujena stara dama, bi želel slišati vaše mnenje in nekako pogled komisije na to, kako je treba to ustaviti, presekati in dati neke odločilne ukrepe.

Toliko iz moje strani in hvala.

Gospod Jožef Horvat, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovani gostje, spoštovani gospod podpredsednik, gospod Katainen, dr. Stančič s sodelavci, lepo vas pozdravljam v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov.

Kot vidite, spoštovani gospod podpredsednik, je v Sloveniji večstrankarski sistem zelo živahen, političen spekter je zelo širok, kar je prav. Smo mlada demokratična država in je povsem normalno, da se nekaterim seveda še vedno toži po socializmu, ki je propadel. Socializem je pač dober samo tako dolgo, dokler vam ne zmanjka denarja drugih.

Pozdravljam odločitev predsednika, gospoda Jeana-Clauda Junckerja, ki pošilja svoje sodelavce, torej vas in komisarje, v nacionalne parlamente. Nacionalni parlament, tudi Državni zbor Republike Slovenije, je sestavni del evropskega parlamentarnega sistema. Vsaj tako mi to vidimo.

Včasih se mi zdi, da smo v Sloveniji že pozabili, da smo se natančno pred 15 leti z veliko večino, 90 % volivcev, odločili za članstvo Republike Sloveniji v Evropski uniji. Z nekoliko slabšim, s samo dvotretjinskim rezultatom, smo se odločili tudi, da gremo v zvezo Nato. Danes lahko ugotovimo, da imamo v vsaki vasi spomenik Evropske unije. To ni neka skulptura, to je lahko šola, otroški vrtec, oskrba s pitno vodo, kanalizacijski sistemi,… Morda nam tu, ker nismo ravno na vrhu razvitih držav Evropske unije, manjkajo sodobne infrastrukture. Gospod Stančič vam je gotovo že veliko povedal in sam delal na področju enotnega digitalnega trga. Vedno omenjam to področje in nujnost izgradnje potrebne infrastrukture. Ne smemo dovoliti, da bi zaradi geografskih, socialnih ali drugih razlogov izključevali ljudi iz sodobne informacijske družbe. Vemo namreč, da je internet nujen v sodobni družbi, in to ne samo v Ljubljani, ne samo v prestolnicah, ampak tudi v zadnji vasi tam na periferiji. Tukaj je gotovo skrb države, da to izgradi, še posebej tam, kjer komercialni »providerji« oziroma ponudniki telekomunikacijskih storitev nimajo ekonomskega interesa. Ne moremo nekega mladega strokovnjaka na periferiji izločiti iz digitalne družbe, iz digitalne ekonomije, iz enotnega digitalnega trga, ker je pač na obrobju. Tega ne smemo dovoliti. Tukaj v Sloveniji potrebujemo zelo malo in tukaj mislim na evropski naložbeni načrt. Mislim, da ga tudi v Sloveniji slabo razumemo, da ne vemo, kakšna je vloga države na eni strani pri črpanju teh sredstev, ki so enormna, ki so fantastična in to v naši stranki pozdravljamo, in ne razumemo, kakšna je vloga zasebnega sektorja.

Zahvaljujem se vam, gospod komisar, da ste zaznali neke napredke v Sloveniji, ki so rezultat skupnih političnih angažiranj, tako trenutne koalicije kot tudi opozicije. Edino, kadar smo skupaj, smo močnejši. Ne smemo pa si zatiskati oči. Nekoliko me skrbi, da trenutni osnutek Nacionalnega reformnega programa - mislim, da bo prav danes sprejet na Vladi – nima konkretnih ukrepov, torej konkretnih strukturnih ukrepov in to enostavno prepušča naslednji vladi. Kje je tu problem? Problem je, da izgubljamo čas. Tu je problem. Res je, da ugotavljamo, da nimamo več neravnotežij. Hvala bogu. Imamo pa slabo strukturo javnih financ. Mi imamo premalo fiskalnega napora, mi imamo strukturni deficit in to je problem. Če govorimo o vrednotah, ki nas znotraj Evropske unije povezujejo, potem moramo seveda te vrednote tudi zaščititi. Ena takšnih vrednot je tudi zdravje, zdravje državljanov Slovenije in zdravje državljanov Evropske unije. Jaz moram pač tukaj jasno izraziti nezadovoljstvo, da slovenski državljan preživi zdrav samo 72 % svoje življenjske dobe, povprečje Evropske unije pa je 78 %. Razlika je 6 odstotnih točk. Mi pravimo, da smo zelena država, da imamo dobro hrano, upam, da tudi zdravo, in tako naprej, to pa pomeni, da mora politika odreagirati in narediti bistveno več na področju zdravja. In še, kar se tiče našega problema, ki ga mora politika rešiti, to pa je, da smo družba, ki se v Evropski uniji najhitreje stara. Danes v naši državi dela približno 25 tisoč ljudi manj kot leto pred krizo, leta 2008 in imamo pravilo dveh »devetk« - v zadnjih devetih letih se je razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo zmanjšalo za devet odstotnih točk.

Želim vam, gospod podpredsednik, da iz Slovenije tudi danes odnesete dobre vtise in da se še kdaj vidimo. Veliko uspeha pri vašem delu.

Dr. Trček, želite še dodatno vprašanje? Dobro, če ne, spoštovani podpredsednik, že začel sem s prihodnjimi izzivi in prvi tak izziv je prihodnji finančni okvir, na katerega so vezana tudi sredstva evropske kohezijske politike. S prihodnjim finančnim okvirom je povezan izstop Velike Britanije iz Evropske unije. Vsi vemo, da se bojo kohezijska sredstva znižala. Na tem odboru, na Odboru za zadeve Evropske unije namreč podrobno spremljamo črpanje sredstev evropske kohezijske politike. Zadnjič smo tako tudi obravnavali stališče Slovenije do prihodnjega večletnega finančnega okvira, spremljali in razpravljali pa smo tudi o prenovljenem naložbenem načrtu EFSI, tako da smo na nek način kar dobro seznanjeni s temi izzivi. Me pa zanima, spoštovani podpredsednik, v luči tega, kar sem povedal, ali morda vidite kakšno povezavo med naložbenim načrtom EFSI v prihodnosti in evropskimi kohezijskimi sredstvi. To bi bil morda nek dober model, mehanizem, se pa strinjam s svojim predhodnikom, da je model EFSI, ko je bil predstavljen v začetku vašega mandata, mandata te sestave Evropske komisije, v Sloveniji naletel na neko skepso oziroma so se na nek način ljudje temu mehanizmu, ki ste ga predstavili, malce posmehovali. Ampak očitno je bil model pravi, ker se mi zdi, da je vseeno ta naložbeni načrt na nek način zaživel. Še vedno je premalo prepoznaven. Trije oziroma štirje projekti so sofinancirani v Sloveniji in, kot je rekel podpredsednik Odbora za gospodarstvo, smo tu premalo ambiciozni, Slovenija je premalo ambiciozna, težko se spravimo v nekaj novega, ampak mislim, da je ta model, ki ste ga zastavili v tej sestavi Evropske komisije, dober. Morda tudi za prihodnost, no, kako bi ta naložbeni načrt skombinirali s prihodnjo finančno perspektivo oziroma s prihodnjimi kohezijskimi politikami.

Toliko iz moje strani. Besedo za razpravo je želel še gospod Franc Breznik.

Izvolite.