Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, pričenjam 71. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Vse članice in člane prav lepo pozdravljam, prav tako pa vse vabljene na tej današnji seji.
Uvodoma vas želim obvestiti, da sta s pooblastilom prisotna in sicer namesto kolega Marijana Pojbiča je z nami kolega Bojan Podkrajšek in namesto kolegice Erike Dekleva je z nami kolegica Vlasta Počkaj, drugih obvestil o zadržanosti oziroma pooblastil nisem prijel. Sem prejel, se opravičujem, opravičila se je kolegica Suzana Lep Šimenko in kolegica Iva Dimic, zdaj pa verjamem, da je to glede formalnosti vse.
V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je dnevni red takšen kot ste ga prejeli z sklepom oziroma z vabilom za sklic seje. In to je 1. točka, Predlog Zakona o socialnem vključevanju invalidov, 2. točka Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni asistenci, 3. točka Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju, 4. točka Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ter 5. točka dnevnega reda, Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnovarstvenih prejemkih.
Predlagam, da kar preidemo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SOCIALNEM VKLJUČEVANJU INVALIDOV. Na sejo odbora so bili vabljeni Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naša Zakonodajno-pravna služba, Državni svet Republike Slovenije, Združenje gluhoslepih Dlan, Svet za invalide Republike Slovenije, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, JHD, Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, Zveza Sonček, Zveza delovnih invalidov Slovenije, Zveza sožitje, Zveza gluhih in naglušnih Slovenije, Zveza slepih in slabovidnih ter zavod Grunt.
Kot gradivo ste prejeli oziroma je objavljeno na spletni strani Državnega zbora, sam predlog zakona, mnenje naše Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta, vloženi amandmaji kvalificiranih predlagateljev ter pregled amandmajev, predlogi sprememb, ki so jih poslali s strani Združenja gluhoslepih Dlan, pripombe Zveze Sožitje, prošnja Skupnosti organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami ter naknadno tudi pripombe delavske svetovalnice. Ugotavljam prav tako, da so bili v poslovniškem roku vloženi amandmaji kvalificiranih predlagateljev, to je, to so koalicijskih poslanskih skupin in poslanske skupine SDS, prav tako ste prejeli tudi pregled amandmajev.
Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Uvodoma sprašujem predstavnike ministrstva, tudi lepo pozdravljam ministrico za delo, če želi uvodno besedo?
Ministrica, izvoli.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo.
Dovolite mi, da se najprej zahvalim poslancem in poslankam, ki so omogočili obravnavo teh pomembnih zakonov, namreč Vlada jih je sprejela še pred odstopom predsednika Vlade in je bilo pa od vas odvisno ali se lahko nadaljuje obravnava teh zakonov, tako, da na tem mestu zahvala iz moje strani in verjetno tudi s strani številnih nevladnih organizacij, ki, z katerimi smo skupaj pripravili ta zakon in dejansko ima zelo široko podporo. Zakon o socialnem vključevanju invalidov nadomešča Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb iz leta 1983, uresničuje tudi odločbo Ustavnega sodišča in pomembno zaokroža zakonodajo na področju invalidskega varstva s ciljem zagotavljanja neodvisnega življenja invalidov v skupnosti. Poleg Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, Zakona o izenačevanju možnosti invalidov in Zakona o osebni asistenci. Z novim zakonom širimo krog invalidov, ki dobijo pravice po zakonu, poleg oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in najtežje gibalno oviranih oseb se širi tudi na osebe z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, ki jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživetje, širimo na osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in tretja skupina so gluhoslepe osebe. Širitev upravičencev je potrebna zaradi vedno večjega števila oseb z avtističnimi motnjami, ki imajo hudo obliko neprilagojenega vedenja in se kasneje zaradi avtizma tudi ne morejo zaposliti. Poleg tega želimo reševati problematiko mladih ljudi pri katerih pride do hude invalidnosti pred prvo zaposlitvijo in zato ne pridobijo pravice po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Invalidi s statusom po tem zakonu, imajo pravico do nadomestila za invalidnost, ki je v višini seštevka pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, imajo tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. Če pogledamo po sedaj veljavni zakonodaji je nadomestilo za invalidnost približno 370 evrov, po novem zakonu je ta višina 485 evrov. Dodatek za tujo nego in pomoč je sicer v dveh višinah, višji dodatek je v tem trenutku znaša 206,03 evra, po novem bo 292,11 evra. Nižji znesek v trem trenutku znaša 103,02 evra, po novem bo znašal 146,06 evra. Poleg bistveno višje socialne varnosti za najbolj ranljive, zakon omogoča prehod v zaposlitev in po prenehanju ponovno izplačilo nadomestila za invalidnost. Če dobijo plačo jim kljub temu pripada nadomestilo do višine neto minimalne plače. Novosti v zakonu je predlog storitev socialnega vključevanja in sicer usposabljanje za samostojno življenje, vseživljenjsko učenje, bivanje s podporo, storitve za starejše invalide. Storitve bodo invalidi plačevali z vrednotnicami, z razvojem storitev socialnega vključevanja bo Slovenija sledila konvenciji o pravicah invalidov, ki jo je leta 206 sprejela organizacija Združenih narodov, naša država pa jo je ratificirala leta 2008. Storitve socialnega vključevanje je potrebno še razviti in preizkusiti v praksi, torej z realnimi ljudmi, to je pomembno, saj rešitev ne bodo pripravljali uradniki v pisarnah kot se to pogosto dogaja. Ministrstvo za delo se trudi, da bi za pilotiranje storitev socialnega vključevanja pridobilo tudi sredstva iz evropskih skladov. Storitve socialnega vključevanja invalidov pomenijo za najtežje invalide možnosti, da bivajo v okolju, ki ga poznajo in, ki pozna njih, pomenijo možnost izbire izvajalca podpornih storitev brez katerih ti invalidi ne morejo živeti sami. Pomenijo možnost staršev ter odraslih otrok, da še naprej hodijo v službo z zavestjo, da je z njihovim otrokom dobro in da je za njih dobro poskrbljeno.
Glede amandmajev predvsem. Amandmaja, ki se nanaša na predlog definicije gluhoslepote, pa bi v nadaljevanju podala pojasnitev, ker namreč smo se veliko ukvarjali in smo želeli slišati vse želje in zahteve, vendar bom v pojasnitvi povedala, da bodo določene težave, ki bodo se nanašale tudi na obstoječe že prejemnike in hkrati ne bodo nudile morda tistega kar je v želji samega predloga amandmaja, ostali amandmaji so predvsem usklajeni z Zakonodajno-pravno službo in gre za nomotehnične zadeve. Toliko za enkrat. Hvala.
Hvala lepa ministrica.
Preden nadaljujemo, samo še obvestilo, da je s pooblastilom namesto kolega Kordiša prisoten kolega Luka Mesec, in da bomo sejo prekinili deset do štirih, torej 15.50 iz razloga, ker je izredna seja Državnega zbora sklicana za ob 16.00 in bomo z našo sejo nadaljevali ob 16.30. To je pač posledica procedur vezane na predčasne volitve.
Sprašujem, če je predstavnik Državnega sveta tukaj? Je, je. Se opravičujem. Bom dal najprej besedo Zakonodajno-pravni službi, dr. Divjaku.
Dr. Divjak, izvolite.
Hvala lepa gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj!
Naše pisno mnenje ste dobili. Predlagatelj se je nanj odzval deloma s pojasnili. Pripravljeni so bili tudi amandmaji, ki so vloženi. V zvezi s tem našim pisnim mnenjem ponovim, da smo v mnenju zapisali, da se predlog zakona navezuje na nekatere druge zakone, kar je tudi že predstavnica ministrstva povedala. Na to smo pač opozorili zato, ker vedno opozarjamo na nevarnost razdrobljenosti zakonodaje. Glede našega vprašanja v zvezi z omejitvami, kdaj mora nastati invalidnost, kot je zapisana sedaj v 3. členu predloga zakona, je tudi pripravljen amandma. Tukaj bi rad povedala, da naše zaprosilo za pojasnilo ni bilo namenjeno, da bi komurkoli dodatno postavili omejevalne pogoje, pač pa smo iz te, pač pa iz teh naših navedb izhaja v bistvu na zelo takten način, vprašanje ali lahko do nekaterih situacij v življenju pride. To je lahko vsebinsko vprašanje. Mi smo si samo to zastavili. Namen, kot rečeno, je bil tak kot sem zdaj povedal. Še eno stvar bi rad povedal glede naše pripombe k 19.členu. ta je v enem delu morda še odprt in sicer v tistem delu kjer se obseg financiranja pavic iz tretjega poglavja še vedno prepušča ministrstvu. S tem v zvezi bom povedal še končno ugotovitev, da se to tretje poglavje pravzaprav odlaga njegova uporaba za tri leta in v tem času bo verjetno potrebno še nekatere stvari doreči. Morda bo prav prišel tudi ta relativno dolg »vacatio legis«, zakon naj bi začel veljati 1. 1. 2019 in se bo lahko pokazala tudi potreba še v tem času, ko morebitnih dodatnih dopolnitvah. Toliko za enkrat. Hvala lepa gospod predsednik.
Dr. Divjak, najlepša hvala.
Sedaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Borisu Šušteršiču. Se opravičujem, še nisem navajen nove sestave Državnega sveta.
Gospod Šušteršič, izvolite.
Hvala lepa za besedo.
Ker je ministrica zelo natančno obrazloživa vsebino in tudi / nerazumljivo/ pravne okoliščine, bi samo rad poudaril, da smo v Državnem svetu soglasno podprli ta zakon, seja se je pa ravnokar končala.
Najlepša hvala za to informacijo.
Predlagam, da obravnavo predloga zakona opravimo na način, da razpravljamo po vrsti o vsakem členu in glasujemo o pripadajočih amandmajih. Po glasovanju o le teh pa na koncu še glasujemo o vseh členih skupaj. Če temu ne nasprotujete, predlagam, da uvodoma predstavijo svoje stališče predstavniki vabljenih. Ker vseh ne poznam, čisto vseh ne poznam, za potrebe magnetograma, vas prosim, da se predstavite in poveste katero inštitucijo predstavljate. Izvolite.
Dr. Katja Vadnal, predstavnica Zveze sožitje, Zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju.
Najprej naj rečem hvala lepa, da je ta zakon pred vami, da je ta zakon pred nami in upamo, da bo ta zakon sprejet, končno, in da bo pravzaprav omogočil razvoj skrbi za naše sinove in hčere z motnjami v duševnem razvoju na način, ki bo v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov, kot je gospa ministrica že povedala v svojem uvodnem nagovoru. Namreč, zakon daje solidno osnovo za udejanjanje 19. člena te konvencije samostojno življenje v skupnosti, za katerega so bili naši sinovi in hčere z motnjami v duševnem razvoju in njihove družine zaradi pretirano intenzivne in dolgotrajne institucionalizacije prikrajšani. Zelo nas veseli tudi, da je država našla razumevanje tudi za druge skupine invalidov, ki ravno tako niso bili sistemsko obravnavani, za mlade gluho-slepe in seveda za ljudi, ki si kot mladi pridobijo poškodbe glave in nimajo pravic. Drugi dve skupini sta pa seveda bili že v dosedanjem zakonu.
Mi smo pri pripravi zakona ves čas sodelovali, približno… Dolgo časa smo sodelovali, intenzivno smo sodelovali, tako da v tej fazi ne bi imeli nobene pripombe, razen našo željo, prošnjo in pričakovanja, da bo ta zakon končno sprejet in da ne bomo več duševno in telesno prizadeti. Hvala lepa.