Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani gostje. Pričenjam 69. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da imam dve pooblastili in sicer namesto člana Odbora Simona Zajca na seji prisostvuje kolegica Anita Koleša, namesto mag. Branislava Rajića pa dr. Jasna Murgel. Vse vas prav lepo pozdravljam, še posebej državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, gospoda Andreja Logarja z sodelavci.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora, ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli z zahtevo in s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, PREDLOG ZAKONA O MEDNARODNEM RAZVOJNEM SODELOVANJU IN HUMANITARNI POMOČI REPUBLIKE SLOVENIJE, DRUGA OBRAVNAVA, EPA 2623-VII. Predlog zakona je v obravnavo predložila Vlada, dne 3. aprila 2018 je bila s strani poslank in poslancev vložena zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora na katero je bil uvrščen tudi predlog zakona, ki ga danes obravnavamo.

K obravnavi te točke so bili vabljeni Vlada, Ministrstvo za zunanje zadeve, Zakonodajno-pravna služba, Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve in Urad predsednika Republike.

S sklicem seje ste prejeli tudi gradivo in sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 20. marca 2018, mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve z dne 28. marca 2018, pojasnila Ministrstva za zunanje zadeve na pripombe k predlogu zakona v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 29. marca 2018 in amandmaje poslanskih skupin SMC, Desus in SD z dne 9. aprila 2018. Rok za vložitev amandmajev je tekel do začetka obravnave predloga zakona in je sedaj zaključen. Obveščam vas, da so bili k predlogu zakona s strani kvalificiranih predlagateljev vloženi amandmaji k 9, 10, 11 in 17. členu.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona, najprej pa še eno pooblastilo, namesto članice odbora Ksenije Korenjak Kramar na seji prisostvuje kolegica Vlasta Počkaj. Zdaj pa sprašujem, če želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev? Najbrž ja, gospod državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve gospod Andrej Logar.

Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa spoštovani gospod predsednik odbora, članice in člani.

V veselje mi je, da lahko predstavim neke elemente za predstavitev tega zakona, ki je v drugem branju. Veseli nas, torej Vlado, da smo prišli v fazo, ko lahko verjamemo, da bo ta zakon tudi sprejet še v tem sklicu, gre za pomembno tematiko in verjamemo, da je vredna da se obravnava na način kot ste sami predlagali. V uvodu bi želel reči, mi smo že nekajkrat predstavili temeljne elemente, smotre, cilje, načela tega zakona, morda samo nekaj osnovnih predpostavk o kateri bo morda tekla tudi kasneje beseda. Mednarodno razvojno sodelovanje predstavlja pomemben element slovenske, inštrument zunanje politike in je na nek način neka naložba, ki prinaša pozitivne rezultate za Slovenijo v vlogi donatorice, kot seveda tudi njenim partnerskim državam s tistimi s katerimi pač sodelujemo. Z mednarodnim razvojnim sodelovanjem Slovenija tudi pomembno prispeva k varnosti in stabilnosti v regiji, v bližnji soseščini ter krepi na nek način tudi gospodarstvo v partnerskih državah. Predlog zakona tak kot je v tem trenutku pred nami, skupaj z septembrskim sprejemom resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči, predstavlja del nekega prenovljenega normativnega in strateškega okvirja mednarodnega razvojnega sodelovanja. Torej predstavlja neko temeljno orodje za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči in kot smo že nekajkrat omenili, tudi tukaj v tem odboru nadomešča obstoječi zakon iz leta 2006, ki dejansko ne odgovarja več dejanskim potrebam in pa nekim realnim okoliščinam na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Kot sem rekel torej vzpostavlja nek nov prenovljen normativni okvir, ki bo omogočil izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v skladu z aktualnimi trendi v mednarodni skupnosti, določa cilje in dolgoročno načrtovanje, financiranje in izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja. Po naši oceni bo ta nov zakon vzpostavil sistem, ki bo zagotavljal transparentno in smotrno izvajanje, ko govorimo o izvajanju razvojnega sodelovanja verjamemo, da bo to pomenilo tudi transparentno in smotrno uporabo sredstev. S čimer bo in to je ena od predpostavk tega zakona, Slovenija ustrezneje in bolj učinkovito lahko izvajala tudi svoj del odgovornosti pri uresničevanju 2030, ki smo jo sprejeli leta 2016 in Slovenija je bila ena od aktivnejših članic tega medvladnega procesa. V zvezi z izpolnjevanjem naših mednarodnih zavez želimo opozoriti na sklep Evropske unije v skladu z katerim morajo države, ki so postale članice skupnosti po letu 2002, Slovenija je pristopila Evropski uniji 1. maja 2004, si prizadevati za povečanje uradne razvojne pomoči na 0,33 % bruto družbenega proizvoda in ta časovnica je povezana in vezana na leto 2030. Da bi se postopoma približevali temu deležu je torej potrebno, prvič, da sprejmemo ta zakon, na drugi strani pa seveda je zelo pomembna tudi vaša podpora oziroma podpora Državnega zbora kot zakonodajalca, ki sprejema proračune Republike Slovenije, da seveda z naklonjenostjo pravzaprav obravnava to zavezo, ki jo je Slovenija dala kot članica Evropske unije. Predlog zakona ustvarja podlago za napredek in razvoj na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, vključno s krepitvijo partnerstva in vlogo gospodarstva. Mednarodno razvojno sodelovanje v našem skupnem nacionalnem interesu in še enkrat želim poudariti, temeljni princip in to je, da je razvojno sodelovanje pomemben vzvod, instrument zunanje politike brez katerega se pravzaprav neke aktivne, proaktivne vloge pravzaprav ne moremo predstavljati.

Morda samo dve, tri besede še o tem kaj ta zakon prinaša, katere so te novitete tega zakona, kaj prinaša nov zakon? Ta uvaja pojem mednarodne humanitarne pomoči in ji določa lastne cilje, zakon iz leta 2006 ne govori o humanitarni pomoči. Nov zakon uvaja okvirni program, ki omogoča prilagodljivo in pregledno načrtovanje sredstev za večletno obdobje, ki je usklajeno na nacionalni ravni, nam se zdi pomembno, da ta nov zakon na nek način omogoča sodelovanje zasebnega sektorja, javno zasebno partnerstvo postaja ključ, ko gre za vprašanje sofinanciranja temeljnih projektov na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, uvaja pravno podlago za sklepanje večletnih strateških partnerstev med proračunskimi porabniki, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in izbranimi partnerji. Nam se zdi pomembno tudi to, da ta nov zakon omogoča sodelovanje z drugimi donatorji, torej donatorji se lahko povezujejo v partnerskih državah in tukaj je nekaj dobrih praks že v tem trenutku in se s tem ustvarja neka pravna podlaga za skupno deljenje in financiranje programov, projektov in tako naprej. Ta nov zakon tudi ureja sistem sodelovanja z ustanovami in zavodi, ki jih je na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja ustanovila Slovenija, mi smo vsaj dva taka, tri takšne ustanove ustanovili, ki so aktivni v procesu izvajanja politike mednarodnega razvojnega sodelovanja. Nov zakon prinaša možnost sklepanja večstranskih pogodb za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja, uvaja tudi področje vrednotenja, ki je v predhodnem zakonu izostalo, ta zakon gradi na dosedanjih izkušnjah, tudi tistih pozitivnih izkušnjah zakona iz leta 2006. Moram reči, da smo pri nastanku besedila zakona tesno sodelovali z nevladnimi organizacijami in drugimi izvajalci mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, posebno vlogo in, da tako rečem kontakte smo vzpostavili z tem svetom za mednarodno razvojno sodelovanje, ki je pomembno prispeval k koncipiranju in artikuliral nekaj ključnih postavk tega novega zakona. Uveljavitev tega zakona po naši oceni ne bo imela finančnih posledic, kar se mi zdi pomemben element, upravljanje administrativnih, upravnih in drugih postopkov v okviru izvajanja zakona ne bo terjalo dodatnih kadrovskih ali drugih zmogljivosti, saj te obveznosti državnih organov in tudi drugih deležnikov v predlogu zakona se ne razlikuje znatno od tistih, ki pa jih že v tem trenutku izvajamo in izhajajo iz veljavnega pravnega okvirja, ki je predlog, ki ga predlog zakona na nek način nadomešča. Državni organi in drugi javni organi bodo svoje pristojnosti izvrševali v obstoječih kadrovskih in pa finančnih okvirjih. Da zaključim, nov zakon, predlog zakona ima pet ključnih ciljev, to pa so bolj učinkovito izvajanje pristojnosti, večjo optimizacijo poslovanja, pridobivanje zasebnih finančnih virov, večja prilagodljivost pri opravljanju dela in ne nazadnje večja transparentnost kar se nam zdi še posebej pomembno. Temeljna načela o katerih govorimo in iz katerih izhajamo pa so seveda načelo učinkovitega upravljanja svojih pristojnosti, načelo preglednosti, načelo krepitve sodelovanja, načelo notranjega in zunanjega nadzora poslovanja, temeljno načelo razvojnega sodelovanja in pa ne nazadnje načelo humanitarne pomoči.

Toliko morda za ta uvod, mi smo prejeli, seznanjeni z stališči Zakonodajno-pravne službe, poznamo tudi seznanjeni smo z predlogi teh koalicijskih strank glede amandmajev in v kolikor je potrebno lahko kasneje to komentiram, vsekakor pa te amandmaje sprejemamo, enako seveda smo z naklonjenostjo obravnavali tudi vsa tista stališča, ki jih je podala tale Zakonodajno-pravna služba in z njimi v celoti soglašamo. Pravim, če bi bilo potrebno pri vsakem členu oziroma, ki ga želite dopolniti, podati naše mnenje pa sem to pripravljen seveda storiti, naj opozorim tudi to, da smo pisno odgovorili na vse te pripombe in smo pravzaprav zelo blizu tega, da to zadevo korektno in dobro izpeljemo.

Hvala lepa gospod predsednik.

Hvala lepa vam spoštovani državni sekretar gospod Andrej Logar za vaše dopolnilno plastično obrazložitev.

Zdaj sprašujem, če želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe dodati dopolnilno obrazložitev pisnega mnenja, gospa Helena Rus.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je podala pisno mnenje na predlog zakona, kjer smo imeli pripombe h konkretnim členom predloga. Tako smo pri posameznih členih opozorili na potrebo po večji jasnosti določb ter na presplošno izvršilno klavzulo. Prav tako smo opozorili, da je po našem mnenju potrebno imetniku javnega pooblastila določiti ustrezno prehodno obdobje. Vloženi amandmaji večino naših pripomb upoštevajo, glede ostalih pripomb pa je ministrstvo podalo pojasnilo.

Hvala.

Hvala lepa spoštovana gospa Helena Rus.

Gledam in ne vidim predstavnika Državnega sveta, ampak od njihove Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve smo dobili pisno mnenje.

Sprašujem, želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Ne, potem prehajamo na razpravo o členih predloga zakona. Odboru predlagam, da po končani razpravi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika glasuje o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo nasprotuje takšnemu predlogu? Ugotavljam, da ne.

Zdaj prehajamo na razpravo o členih, predlog zakona ima 20. členov. Najprej bom dovolil eno splošno razpravo, potem pa gremo od člena do člena in v razpravo o posameznih amandmajih. Želi kdo besedo na splošno o zakonu?

Dr. Milan Brglez, izvolite.

/ izklopljen mikrofon/…

Najprej se zahvaljujem za besedo, mislim, da je logično, da zakon sledi deklaraciji o mednarodno razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči. Glede na to, da nismo uspeli te dve zadevi ločiti v dva zakona, je potem tudi smiselna ta ureditev, ki je tukaj in vsaj omogoča sistemsko in hitrejše delovanje, tudi v takšnih primerih, tisto kar je po mojem pomembno pa včasih ni povsem razumljeno, da seveda razvojno sodelovanje omogoča tudi privatnemu sektorju imeti svoje interese, medtem, ko humanitarna pomoč pač ne, razen v kolikor lahko rečeš, da je interes tistega, ki pomaga tudi tem, da sam kot takšen preživi, tudi tu je vseeno treba biti nekako realističen, drugače pravzaprav v tem sodobnem svetu ni možno generirati ustrezna sredstva. Veseli me, da je skozi to zagotovljeno v bistvu prav posebno sistemsko mesto in tudi sistemsko financiranje do nečesa, ITF še zlasti, druge takšne niti ne bi toliko omenjal, ampak ta je pa nekako v ospredju zaradi pač svoje vloge in, ki jo je tekom naše zunanjepolitične zgodovine pravzaprav odigral in je pravilno, da je zdaj nekako prav posebej umeščen, torej še zlasti to področje, torej navezava na človekovo varnost, kar je nekako povsem logično, mislim, da je tudi v skladu tako, bom rekel, z ožjo našo strankarsko vizijo tega kaj naj bi se na zunanjepolitičnem področju počelo kot pravzaprav s tistim s čimer se dejansko multilaterali Slovenija ukvarja in je zelo dobro, da imamo pravno osnovo, ki je temu prilagojena in na drugi strani, da smo na podlagi spoznanj in bom rekel pripomb, ki smo jih na ta svoj sistem dobili pač poskušali zadevo prilagoditi seveda v sodelovanju z, bom rekel, nevladnim sektorjem, ki je zelo pomemben pri nekaterih projektih, ki so znotraj tega do sedaj pravzaprav potekali. Tako, da v celoti gledano podpiram zakon in na drugi strani seveda tudi amandmaje, ki pa bolj ali manj sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe, ne pravim, da je to perfekten zakon, je pa veliko boljši od tistega kar je bilo do sedaj in bo omogočal bolj proaktivno delo in hitrejši odziv Slovenije tako glede na razvojne potrebe kot na drugi strani glede na humanitarne potrebe, ki veste, da je čas zelo pomembna komponenta, zaradi tega so ta sredstva, morajo biti dejansko zelo hitro na voljo brez nekih velikih birokratskih ovir.

Končno kar mi je važno je, da dosedanja zakonodaja niti ne bi omogočala izvajanje Agende 2020-2030 in ta del se mi zdi tudi zelo pomemben v tem segmentu, tudi glede na to, da pač zdaj imamo tudi, ne samo vizijo, ampak tudi strategijo razvoja države, ki naj bi vseboval tudi ta moment, ki je pomemben, razvojno sodelovanje vsekakor ne poteka znotraj države, ampak si pa dolžan, če si med razvitejšimi, čim več pomagati. Upam, da bo tudi politična volja takšna, ki bo omogočala uporabo tega instrumenta. Na koncu je vedno instrument, je pa odvisno od politične volje, ki pač alocira določena sredstva za te namene. Je pa s tem pravzaprav opravljeno tisto glavno kar pač mora biti, da je to področje pokrito. Je pa, drugače povedano, je pa na področju Zunanje politike relativno malo zakonodaje, poleg Zakona o zunanjih zadevah in je prav, da so te specifične stvari posebej narejene, ker vemo, da je Zakon o zunanjih zadevah zelo težko podpreti in hkrati zapreti. To pa čaka naslednji mandat za nekatera druga vprašanja.

Hvala.

Hvala lepa spoštovani dr. Brglez. Razprava je odprta o vseh členih.

Tudi sem se želim vključiti na kratko v to razpravo. Naša ocena, ocena Nove Slovenije je, da besedilo tega zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije sledi lani sprejeti resoluciji in sledi določbam, usmeritvam deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije iz 10. julija 2015. Morda v nadaljevanju, nekoliko me je presenetila, ampak zgolj gre za kozmetični razmislek. Zanimivo, da v zakonu se operira z BND - bruto nacionalni dohodek. Postavil sem si vprašanje zakaj, ampak niti mi ne rabite na to temo odgovarjati. Običajno uporabljamo BDP - bruto domači produkt ali pa GDP, ki je seveda sestavljen iz celotne potrošnje privatnega sektorja, to je zasebna potrošnja plus državna potrošnja plus naložbe plus neto izvoz, to se pravi izvoz minus uvoz, to je BDP. Ampak, zdaj seveda nisem v zakonu pričakoval, da bo v zakonu določena dinamika povečevanja sredstev, finančnih sredstev za dosego cilja ena tretjina procenta bruto domačega produkta do leta 2030 oziroma najkasneje do leta 2030. To je potem gotovo stvar nekih akcijskih, torej nekih strategij, itn. Ker bi me zanimala ta linearna odvisnost oziroma ta premica, kako bo strma. Morda bo pa kdaj kakšno leto kakšen skok. Me pa veseli, da se tukaj čuti, tudi na odboru tudi ob razpravi o resoluciji, da se je čutila ta pripravljenost, ker pravzaprav ta zakon daje neko pravno podlago, nek temelj tudi zato, da Slovenija lahko v mednarodni skupnosti postane bolj kredibilna in bolj prepoznavna. Jaz sem šel pogledati ugotovitve in priporočila Odbora za razvojno pomoč, Slovenija 2017. To je izvleček iz OECD, medsebojni pregledi mednarodnega razvojnega sodelovanja. To zdaj govorim predvsem o mednarodnem razvojnem sodelovanju, kakšne so glavne ugotovitve in priporočila tega odbora. Slovenija je od vključitve v Odbor za razvojno pomoč leta 2013 razvila in preoblikovala institucionalni sistem za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja ter pridobila ključno razvojno znanje in izkušnje na tem področju na ministrstvih in v ustanovah, ki izvajajo uradno razvojno pomoč. Slovenija je v teh letih, ki so sledila gospodarski krizi ohranila mednarodno razvojno sodelovanje na verodostojni ravni, kar je dobra podlaga za nadgradnjo programa vzporedno z rastjo uradne razvojne pomoči.

Tukaj je nekaj priporočil iz tega dokumenta. Jaz verjamem, da tem priporočilom tudi to zakonsko besedilo sledi pa, če dovolite. Za nadgradnjo dosedanjih dosežkov mednarodnega razvojnega sodelovanja bi Slovenija morala… Prvič. Predstaviti svoj pristop pod prag revščine še posebej v državah v neposredni soseščini. Drugič. Zožiti vsebinsko in geografsko usmerjenost za manjšo razpršenost in se osredotočiti na svoje primerjalne prednosti za povečanje učinkovitosti. Tretjič. Oceniti, s katerimi multilateralnimi organizacijami bi moralo sodelovati, da bi bolj učinkovito dosegla svoje strateške cilje vključno z zagotavljanjem podore najmanj razvitim državam in opredeliti rezultate, ki jih pričakuje od prispevkom tem organizacijam. Četrtič. Prilagoditi okvirni program na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja za vzpostavitev celovitega in skladnega pristopa na ravni celotne Vlade in njenih organov vključno z razvojnimi rezultati, ki jih želi doseči. Petič. Zagotoviti, da bodo vsi deležniki mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije osvojili pomen vključevanja tematik sporov in okolja v svoje aktivnosti ter imeli za to ustrezna orodja. Šestič. Opredeliti naravo strateških partnerstev z nevladnimi organizacijami in zasebnim sektorjem ter njihov prenos v prakso. Sedmič. Oblikovati evalvacijsko kulturo na ravni celotne Vlade, pri čemer bodo vsi deležniki v ocenjevale vključili v svoja prizadejanja pri mednarodnem razvojnem sodelovanju. Osmič. Okrepiti sodelovanje v omrežjih zamer in krhke okoliščine ter sistemizirati napotitve tehnične pomoči za večjo osredotočenost in pridobivanje znanja v krhkih okoliščinah izven regije zahodnega Balkana.

Najbrž boste lahko potrdili, da zakonsko vsebinsko nekako sledi priporočilom ali pa dajem možnost za komentar. Je sedaj kakšna razprava v še splošnem delu? Mag. Rajić, podpredsednik, izvolite!

Hvala, gospod predsednik.

Dober dan vsem!

Jaz bom tudi v imenu celotne poslanske skupine povedal, da ta predlog zakona podpiramo, ker sledi temeljnim vrednotam in ciljem, ki smo si jih zastavili in k pristopom k mednarodnim instrumentom in pobudam s področja razvoja kot eno od elementarnih človekovih pravic. Seveda to je tudi v skladu s sprejeto Deklaracijo o zunanji politiki RS in Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju, ki sta obe sprejeti ravno v našem mandatu v Državnem zboru. Mislim, da je zelo pomembno, da ta predlog zakona, ko ga primerjamo z zakonom, ki je bil do sedaj veljaven iz leta 2006 opredeljuje humanitarno pomoč, da razširja krog partnerjev za razvoj tudi na zasebni sektor, kar seveda odpri druge možnosti in ena druga več številčna vrata za izvajanje te pomoči. S to zakonsko podlago tudi bo mogoče na boljše načrtovanje in doseganje tega skrajnega cilja, ki smo si ga zadali, da bi do leta 2030 uporabili oziroma namenili 0,33 % BDP v te namene. Potrebno je pripravi še nekaj podzakonskih aktov in to je za pričakovati v najkrajšem času. Bilo bi dobro, da bi se tudi razvil ta mehanizem evalvacije vsebinske in ne samo računovodske komponente učinkovitosti našega prizadevanja za globalni razvoj. V vsakem primeru je to za podpreti in ga podpiram.

Hvala.

Hvala lepa.

Še kakšna razprava?

Gospod državni sekretar želite na tej točki, ko smo nekako zaključili to splošno razpravo kaj komentirati, odgovoriti? Izvolite.

Pravzaprav z veseljem.

Večina teh razprav pravzaprav potrjuje pomen sprejema tega zakona in v precejšnji meri potrjuje pravilnosti izbire temeljnih načel in izbranih ciljev, ki smo jih zasledovali pri pripravi tega zakona, ki nadomešča kot ste mnogi ugotovili predhodni zakon iz leta 2006 a tudi razmejuje humanitarno od razvojne in vrednoti neka temeljna načela, ki so tudi slovenska ustavna načela Slovenije, ko gre za vprašanje razvojne in humanitarne pomoči. Zahvaljujem se predsedniku DZ tudi za njegovo izvajanje predvsem izpostavljeno vlogo ITF in koncepta človekove varnosti. To je bilo eno tistih načel, za katero smo ocenjevali, da mora dobiti neko dominanto vlogo v celotnem razumevanju in koncipiranju temeljnih načel. Na nekaj, kar smo tukaj še opozorili je, da je ta novi zakon pravzaprav tudi instrument, če hočete, izvajanja in pa implementacija Agende 2030 h kateri je Slovenija zavezana in je sama seveda temeljno prispevala k sprejetju tega pomembnega dokumenta Organizacije Združenih narodov. Strinjam se s tem, da je na področju zunanjih zadev malo zakonov, zato je ta zakon pomemben in si želimo, da bi bil dober in implementacijski na način, da bi ga lahko vrednotile ne samo kot pravi poslanec Rajić računovodsko, ampak da bi ta evalvacija bila tudi predvsem vsebinska in na osnovi, potem koncipiranje nadaljnjih usmeritev.

Glede vašega vprašanja glede BND. Uveljavlja se ta formulacija na globalni ravni in je to pravzaprav strategija OECD EU in se praktično, zaradi tega uporablja. Tudi za nas smo se lotili tega bilo nekoliko, da rečem, prav presenečenje, ampak vendarle, potem smo upoštevali to strategijo, ki je sprejeta v okviru Združenih narodov in ne samo OECD in Evropske unije. Mi pač to povzemamo v tem zakonu.

Jaz bi se ustavil neko zanimivo in dobro vprašanje glede dinamike rasti sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje. Mi bi si vsekakor želeli, da bi do leta 2030 dosegli dogovorjeno zavezo 0,33, ampak to je v precejšnji meri seveda odvisno tudi od zakonodajalca parlamenta, ki ima na koncu ključno vlogo pri koncipiranju zunanje politike. V kolikor bo tukaj razumevanje, potem ne dvomim, da bomo lahko to te številke, do tega procenta 0,33 tudi prišli. Sicer so pa tukaj neke realne ovire in mi se že v tem trenutku soočamo s problemom, da zaradi visoke gospodarske rasti nam dejansko procent razvojne moči nekoliko pada. Torej, na kljub povečevanju sredstev, zaradi visoke rasti v tem deležu padamo. Eno je statistika, drugo pa je neki realni pokazatelj dejanske razvojne pomoči.

Obe vprašanji, ki jih naslavljajte vi, gospod predsednik, ključno z osmimi temeljnimi načeli, ki ste jih postavil bodo vodilo v pripravi strategije, ki sledi. Ta je sedaj na fazi, na kateri delamo. Sama dinamika sredstev pa kako se bo to do 2030 odvijalo in razvijalo je stvar akcijskega načrta. Tudi to je element, na katerem v tem trenutku aktivno delamo in upamo, da bo v bližnji prihodnosti zaključen. V tem trenutku imamo pred seboj kot cilj sprejetje Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči. Upam, da vam bo z vašo pomočjo uspelo v prihodnjih dneh.

Hvala lepa.