Spoštovane kolegice, kolegi in gostje.

Nadaljujemo sejo, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, ta se glasi ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, LUKSEMBURG, 17. 4. 2018.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 12. 4. 2018 na podlagi 8. člena zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Zdaj pa prosim gospoda Iztoka Mirošiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišče tega gradiva.

Najlepša hvala.

Spoštovana predsedujoča, poslanke in poslanci.

Želel bi vas seznaniti z izhodiščih za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve 17. aprila 2018 v Luksemburgu.

Svet za splošne zadeve bo obravnaval predlog spremembe akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta. Predlog je bila pripravljen na pobudo Evropskega parlamenta z namenom, da se oblikuje enotni postopek, ki bi, bodisi veljal na celotnem ozemlju Evropske unije ali pa bi temeljil na skupnih načelih za vse države članice Evropske unije. Po dveh letih pogajanj, je bil v Svetu dosežen načelni dogovor o posameznih določbah, še vedno pa ostaja odprto vprašanje o enem členu, to je o členu 3, če se ne motim, ja, o obveznem pragu za razdelitev sedežev. Za ta člen ena od držav še ni umaknila pridržka.

Predlog sprememb akta bi moral biti sprejet v najkrajšem možnem času, da bi lahko začel veljati že za volitve, ki bodo predvidoma 2019 leta, evropske volitve.

Republika Slovenija je do zdaj vseskozi podpirala prizadevanja predsedstev za iskanje kompromisa in pravočasno dosego dogovora glede reforme evropske volilne zakonodaje. Večina predlaganih določb ne prinaša bistvenega odstopanja od veljavne ureditve volitev slovenskih poslancev v Evropski parlament. In zato se strinjamo s predlogom sklepa.

Naslednja točka na dnevnem redu zasedanja bo ponovna razprava o trenutnem stanju na področju pravne države na Poljskem, v povezavi s prvim odstavkom 7. člena Pogodbe o Evropski uniji, katerega cilj je zagotoviti spoštovanje skupnih vrednot Evropske unije, med katerimi je tudi pravna država.

Stališče Slovenije je, da moramo v sami Evropski uniji ohraniti sprejet načela in vrednote, med katerimi je tudi načelo pravne države. V tem smislu Slovenija podpira aktivnosti Evropske komisije, ki v primeru Poljske opozarja, da obstaja jasno tveganje resne kršitve pravne države. Slovenija v razpravi poudarja, da moramo znotraj Evropske unije sprejete standarde ohraniti, tako zaradi nas samih, kot tudi zaradi držav, ki se šele pripravljajo na članstvo v Evropski uniji.

Delimo zaskrbljenost glede določenih vprašanj, ki jih v zvezi z reformo pravosodja na Poljskem izpostavlja komisija. To so predvsem, kot veste postopki imenovanja in upokojitve sodnikov, stanja v zvezi z Ustavnim sodiščem in sestavo Sodnega sveta. Še vedno upamo, da bo dialog Poljske z Evropsko komisijo, zadnji je bil obisk komisarja Timmermansa na Poljskem, prinesel pozitivne rezultate. Poljska je sporočila sicer, da je, pripravila je belo knjigo, in sporočila, da je skupina poslancev v poljskem sejmu, to je parlamentu, konec marca vložila predloge sprememb dveh zakonov, to je Zakona o ustavnem sodišču in Zakona o splošnih sodiščih. Če bodo spremembe sprejete, bo na ta način upoštevala del očitkov Evropske komisije. Timmermans pa je sporočil po svojem obisku, da dialog ostaja odprt tudi naprej s Poljsko glede reforme pravosodja.

Pod točko razno bo Evropska komisija poročala, kot sem že dejal prej na razpravi o zasedanju Sveta za zunanje zadeve, poročala o širitvenem svežnju, saj bo zasedanje Sveta za splošne zadeve potekalo ravno na dan, ko pričakujemo objavo rednih letnih poročil o napredku posameznih držav, pri približevanju Evropske unije. Poleg pregleda stanja se pričakujejo priporočila Evropske komisije, v primeru če katera izmed kandidat izpolnjuje pogoje za začetek pogajalske procesa. Tovrstno priporočilo pričakujejo v Makedoniji in Albaniji.

Slovenija bo v razpravi pozdravila objavo širitvenih poročil v primeru pozitivnih poročil za začetek pogajanj Albanije in Makedonije pa bo izpostavila podporo in pričakovanje, da bi se pogajanja začela še letos oziroma da se priporočilo odrazi že v junijskih sklepih Evropskega sveta.

Bolj konkretna razprava bo predvidoma opravljana na junijskem zasedanju sveta za splošne zadeve, ko se predvideva tudi sprejem svetov Evropskega sveta o navedeni temi.

S tem bi zaključil. Zahvaljujem se za pozornost in seveda sem pripravljen odgovarjati tudi na nadaljnja vprašanja.

Državni sekretar najlepša hvala za to predstavitev.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo besedo?

Gospod Marko Ferluga, izvolite.

Hvala za besedo. Dobro jutro, dober dan.

Glede na to, da gre za zasedanje kjer imajo neke splošne zadeve neko, bom rekel, priložnost za raznorazne debate, me zanima, če ima Slovenija mnenje pri temu, ker v medijih sem zasledil, da bo Evropska komisija sprožila preiskavo pri volitvah na Madžarskem, kot neke resne grožnje demokraciji, pa me zanima, če ima MZZ in kot takšno, Slovenija stališče pri tem in predvidevam, da se bo tudi razprava v tem delu odprla na Svetu Evrope, tako da bi želel vedeti, če imamo mi neko mnenj, kot Slovenija.

Hvala.

Gospod Jožef Horvat, izvolite.

Hvala lepa.

Nimam vprašanj, želim pa izraziti eno zadovoljstvo, čeprav opozicijski poslanec, ampak upam, da mi nihče ne zameri, zadovoljstvo v imenu Odbora za zunanjo politiko.

Namreč, pri 4. točki, ki se glasi: Pravna država na Poljskem, je v stališču Slovenije zapisano, v zadnjem, torej drugem odstavku tudi to, da Slovenija poudarja, da spoštovanje pravne države pomeni tudi spoštovanje končnih sodb sodišč, nacionalnih, evropskih in mednarodnih. To je pravzaprav povzeto iz enega izmed sklepov, ki smo ga z veliko večino ali soglasno sprejeli na Odboru za zunanjo politiko ob obravnavi razsodbe Arbitražnega sodišča, in to pozdravljam.

Še kakšna želja po razpravi? Ugotavlj…

Mag. Bojan Krajnc, izvolite.

Hvala.

Spet eno vprašanje pri reformi volilnega akta beremo in tudi slišali smo, da se ena država članica na načelni ravni še vedno ne more strinjati o 3. členu in obveznem pravu. Katera država članica je to in zakaj se ne more strinjati?

Vidim, da ni več želje po razpravi. Opozarjam, da smo na odprti seji in če so kakšne takšne, kakšni podatki, ki so označeni s stopnjo tajnosti interno vas prosim, da mi to sporočite, da potencialno se tudi zapremo za javnost.

Ker vidim, da ni več želje po razpravi, dajem besedo državnemu sekretarju. Verjetno bo državni sekretar povedal, če so kakšni občutljivi podatki.

Izvolite, gospod Mirošič.

Najlepša hvala.

Glede Madžarske naj povem, da komisija še ni opravila aktov glede Madžarske. Da je trenutno zadeva v Evropskem parlamentu, v kolikor bo Evropski parlament po predvidenih procedurah glasoval, potem bo šele sprožil dejanje Evropske komisije in posledično seveda Sveta za splošne zadeve, tako da v tem trenutku zadeva ni predmet obravnave na Svetu za splošne zadeve, niti ni v okviru postopkov komisije ta zadeva. Trenutno je v Evropskem parlamentu.

Če smem samo komentirati, poslanec Horvat je izrazil zadovoljstvo. Torej, parlament določa zunanjo politiko republike Slovenije, in seveda Vlada, mislim pa da je bilo tudi soglasje v parlamentu glede teh zadev, tako da vlada odraža soglasje, ki se je zgodilo v parlamentu.

Gospod Krajnc je pa, torej težave pri volilni reformi za volitve v Evropski parlament ima država, ima država Belgija. Predvsem zaradi notranjepolitičnih razlogov, ker ena od koalicijskih strank v Belgiji nasprotuje temu. Zdaj natančno kaj bo, zakaj nasprotujejo, bo Belgija pojasnila, upajmo na Svetu za splošne zadeve. Gre pa za prag 3 %. Drugega ne morem odgovoriti, ker pričakujemo, da bo Belgija pojasnila svoje detajlno nasprotovanje prav na tem GACU.

Hvala.