Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 103. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 103. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 6. maja s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru zatorej predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav in glasujemo.

Glasujemo. Navzočih je 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, 1 je bil proti.

(Za je glasovalo 58.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je dnevni red 103. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG DEKLARACIJE O OHRANITVI IN KREPITVI AVTOHTONE SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE V REPUBLIKI AVSTRIJI.

Predlog deklaracije je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Urško Klakočar Zupančič. V zvezi s predlogom deklaracije je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Natašo Avšič Bogovič zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga deklaracije dajem najprej besedo predstavnici predlagatelja, magistrici Urški Klakočar Zupančič.

Izvolite.

Spoštovana podpredsednica, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Deklaracija o kateri bomo danes razpravljali, lahko ob večstoletnem boju Slovencev severno od naše državne meje razumemo kot še enega izmed političnih dokumentov, ki bodo že v bližnji prihodnosti na poti iz Ljubljane na Dunaj izgubili svojo težo, lahko pa ga dojemamo kot dramilo Slovencem na obeh straneh meje, da slovenski jezik izginja tam kjer je obstajal več stoletij. Vsebinska deklaracija ne prinaša nič novega, je pa obelodanjena v pravem času in predstavlja dostojno sporočilo skrajno desnim taborom, da bomo kot država reagirali proti vsakršnim poskusom slabitve položaja slovenske narodne skupnosti v Avstriji, zlasti tiste, ki imajo podstat v premagani ideologiji nacizma. Vzpon skrajnih desničarskih strank v nekaterih evropskih državah, tudi v Avstriji in Nemčiji, predstavlja resno grožnjo doslednemu izvrševanju v obeh državah ratificirane konvencije Sveta Evrope za zaščito nacionalnih manjšin in Listino evropskih manjšinskih in regionalnih jezikov.

Pred skoraj natančno letom dni je na srečanju s predstavniki slovenske narodne skupnosti predsednica Pirc Musar poudarila, da bo Slovenija nadaljevala dialog z avstrijskimi uradnimi predstavniki na vseh ravneh in pri tem dodala, da so narodne manjšine sol demokracije, njihovo delovanje pa koristi celotni družbi. Ključnega pomena za obstoj slovenske narodnostne skupnosti pa je zlasti dvojezično izobraževanje od predšolske stopnje do konca srednješolske ravni. Republika Slovenija mora še naprej delovati kot zaščitnica slovenske narodne skupnosti, skladno z mednarodnim običajnim in pogodbenim pravom ter v skladu z dunajsko konvencijo o nasledstvu držav glede pogodb, je Slovenija nesporna naslednica, sopodpisnica Avstrijske državne pogodbe, od katere bo kmalu minilo 70 let kar v dialogu priznava tudi Republika Avstrija pri vprašanju uveljavljanja pravic slovenske manjšine. Republika Slovenija je lahko upravičeno samozavestna, ko poudarja pomen zaščite narodnostnih manjšin in doslednega spoštovanja ter izvajanja konvencije Sveta Evrope, to samozavest pa moramo vsi, ki predstavljamo našo državo v dialogu s sosednjo in prijateljsko Republiko Avstrijo tudi jasno pokazati, ko gre za zaščito slovenskega jezika in narodnostne manjšine na avstrijskem Koroškem. Pri tem si ne smemo dovoliti ideoloških delitev, ki tako zaznamujejo slovensko notranje politično sceno. Tudi slovenske organizacije na avstrijskem Koroškem končno nastopajo združene pri opozarjanju na krivice in opozarjanje na neizpolnjene obljube zvezne vlade na področju pravic manjšin. Združene so nedavno tudi vložile Peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic ter kršitvi načel pravne države v Avstriji pri Odboru za peticije Evropskega parlamenta. Zadnje stoletje je prineslo zdesetkanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem tudi zaradi negativne politike države Avstrije do Slovencev na avstrijskem Koroškem. Kljub temu, da je aktualna politika do vprašanja položaja Slovencev bolj občutljiva. Ne moremo spregledati dejstva, da se Avstrija pogosto še vedno obnaša, kot da temeljne pravice koroških Slovencev niso del demokratične družbene pogodbe. Za ohranjanje slovenskega jezika je pomemben predvsem vsakdanjik Slovenca na Koroškem, v katerem jeziku bo pozdravil pri zdravniku, v trgovini, na sodišču ali na ulici. Deklaracija, o kateri razpravljamo danes, je za to predvsem priložnost, da se zopet vprašamo, kaj lahko naredimo, da odpravimo odvisnost koroških Slovencev od vsakokratnih politik nekaterih posameznikov? Še posebej ne v času, ko so skrajno desničarske politične stranke v vzponu v številnih evropskih državah, kot rečeno, tudi v sosednji Avstriji.

Spoštovane kolegice in kolegi. Deklaracija, o kateri bomo razpravljali je, zaradi vsega navedenega pomembno simbolično dejanje. Je odločno sporočilo slovenske politike in Republike Slovenije, da bo Republika Slovenija v enakopravnem dialogu z Republiko Avstrijo tudi v prihodnje aktivna zaščitnica pravic slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem, ki jih določa 7. člen avstrijske državne pogodbe. Še posebej, če bomo v tem visokem zboru zmogli politično modrost in jo podprli soglasno. Na tak način bomo najbolj učinkovito pokazali tako Slovencem doma kot na avstrijskem Koroškem, da vprašanja pravic narodnostnih manjšin niso tema, ki bi nas ideološko razdvajala. Zahvaljujem se vam, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi za vašo pozornost in seveda upam na vaš pozitiven glas ob glasovanju. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Za dopolnilno obrazložitev predloga deklaracije dajem besedo še predstavniku predlagatelja, kolegu Predragu Bakoviću.

Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovana podpredsednica, spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!

V tej hiši, v tem zboru se ne dogaja pogosto, da poslanke in poslanci različnih političnih opcij izražamo takšno enotnost, kot se to dogaja v tem trenutku. Moram reči, da že pri sami samem predlogu deklaracije in pa pri sestavi in ustvarjanju te deklaracije smo bili deležni tvornega sodelovanja in enotnosti, ki jo je potrebno vsakič znova izpostaviti. Gre za to, da pravzaprav vsi so podali podpise pod omenjen predlog in zato je danes pred nami ta deklaracija, o kateri bomo odločali čez nekaj časa. In na to moramo biti ponosni. S tem izkazujemo, da nam je pomembno, kako izražamo in kakšen odnos imamo do naše manjšine, ne samo v sosednji Avstriji, temveč tudi drugje po svetu. In da sporočamo, da s predlaganimi členi in vsebino same deklaracije mislimo resno. Državni zbor kot telo, ki ima nekako nosilno vlogo pri oblikovanju stališč, kar se tiče zunanjepolitičnih vprašanj In to določa tudi deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije. In pa seveda ima ključno vlogo tudi pri določanju temeljne politike sodelovanja Republike Slovenije s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v zamejstvu, kar določa Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah. Kot sem že povedal na odboru in tudi še prej, na državnem svetu se poslanci ob stikih s pripadniki, torej Slovenci in Slovenkami, ki živijo v zamejstvu in po svetu, pogosto srečujemo in ob teh srečanjih se pogosto pojavljajo včasih tudi, bom rekel, upravičene kritike, da morda poslanci malo premalo izpostavljamo stvari, torej izzive, ki so pred našo manjšino in pravzaprav tudi pred našo državo, kar se tiče obravnavanja manjšin. In zato se je ta debata, bom rekel, razvila tako na Komisiji za Slovence in zamejce, zamejce po svetu, kjer je bil sprejet sklep, da se pripravi neka izjava ali kako bi temu rekli in temu smo tudi sledili. In pred vami je potem nastala ta predlog deklaracije, kot tudi sledi. Torej, Komisija Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je priporočala Državnemu zboru, da sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. In ta deklaracija je danes pred vami. Sprejem te deklaracije je seveda še toliko bolj pomemben, ker se približuje obletnica, 70. obletnica podpisa državne Pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije ali na kratko Avstrijska državna pogodba, ki bo 15. maja letošnjega leta torej 2025. In ta jubilej je pravzaprav še posebna priložnost za to, da se pospeši dialog med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo, ki se nanaša na uresničevanje pravic slovenske avtohtone narodne manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem v korist njenega obstoja in tudi napredka. Seveda ni vse slabo in seveda tudi ni vse dobro, kot bom rekel, tudi na nekih drugih področjih, pa vendarle najprej morda je treba izpostaviti tudi nekaj dobrih stvari. Torej, pozdravljamo vključitev zavez v korist krepitve položaja narodnih manjšin v Republiki Avstriji v koalicijsko pogodbo nove zvezne vlade Republike Avstrije in priznavamo napredek v odnosu do večine, v odnosu večine do slovenske narodne manjšine v avstrijski deželi Koroški. Pomemben mejnik pri teh odnosih so tudi vpis slovenske avtohtone narodne manjšine v deželno ustavo zvezne dežele Koroške iz leta 2017 javne spravne geste uradnih predstavnikov avstrijskih zveznih in deželnih oblasti in med njimi ima posebno mesto opravičilo zveznega predsednika Republike Avstrije Alexandra van der Bellna za pretekle krivice in zamude pri uresničevanju ustavnih pravic slovenske avtohtone narodne manjšine, ki je bilo izrečeno leta 2020 ob obeležitvi stote obletnice koroškega plebiscita. Kljub vsem tem pozitivnim premikom pa seveda ne moremo zatrditi, da pa gre za sistemski pristop avstrijskih zveznih in tudi deželnih oblasti pri razreševanju in urejanju vprašanj v zvezi z uresničevanjem pravic slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, kot to določa 7. člen avstrijske državne pogodbe. In seveda se določbe ne izpolnjujejo v celoti. Torej, 7. člen, kot veste, predstavlja temelj pravic in pa tudi pravne zaščite slovenske avtohtone narodne manjšine v Republiki Avstriji. Saj določa, da imajo pripadniki slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem pravico do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku. Vsebinsko se bom potem opredelil tudi kasneje v razpravah. Tako da, spoštovane kolegice in kolegi, vesel sem, da pravzaprav sem prepričan in z gotovostjo, da bomo danes soglasno podprli to deklaracijo, ki je izjemno pomembna, tako za nas kot tudi za naše ljudi, ki živijo izven naše dežele, predvsem na Štajerskem in Koroškem in pa seveda je pomembna za našo državo. Kajti, s 100 procentno aktivnostjo in pa sto procentno podporo sedmem in pa izvajanju 7. člena avstrijske državne pogodbe se bo okrepila tudi naša manjšina tako na kulturnem in ostalih področjih. Tako da hvala lepa za podporo in seveda verjamem, da se bo to danes tudi zgodilo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog deklaracije je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zunanjo politiko.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku kolegu Predragu Bakoviću.

Izvolite.

No ja. Hvala lepa predsednica, podpredsednica, še enkrat.

Torej Odbor za zunanjo politiko je na 26. nujni seji včeraj 6. 5. kot matično delovno telo obravnaval Predlog deklaracije o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne manjšine v Republiki Avstriji, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. Obravnava predloga deklaracije je na podlagi drugega odstavka 43. člena Poslovnika potekala na skupni seji s Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je akt obravnavala kot zainteresirano delovno telo. V poslovniškem roku amandmaji niso bili sprejeti.

Uvodoma sta predstavnika predlagatelja predstavila vsebino in namen predloga deklaracije. Ker smo bili s tem že seznanjeni, na tem mestu ne bi povzemal glavnih poudarkov, ki so bili že predstavljeni tudi na skupni seji. Dodal bi samo, da je predstavnica Zakonodajno-pravne službe oziroma da predstavnica Zakonodajno-pravne službe ni imela pripomb na deklaracijo.

V nadaljevanju je bil odbor seznanjen z mnenjem Vlade, ki sta ga predstavila državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Odbor se je v nadaljevanju seznanil tudi z mnenjem Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, ki predlog deklaracije podpira.

Nato so svoja stališča predstavili predstavniki Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev, predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša in predsednik Slovenske izseljenske matice. Vsi so kot izredno pozitivno izpostavili možnost sodelovanja pri pripravi predloga deklaracije ter opozorili na pomen ohranjanja slovenskega jezika med pripadniki avtohtone slovenske narodne manjšine v Avstriji, pri čemer je bistvenega pomena vključitev vseh stopenj izobraževanja v dvojezični izobraževalni sistem ter zagotovitev možnosti za učenje maternega jezika tudi zunaj območja zgodovinske poselitve. Opozorili so na potrebo po razširitvi priznanja slovenščine kot uradnega jezika v sodstvu na celotno dvojezično območje ter na možnost pravice slovenske narodne skupnosti, da pridobi dodatne dvojezične topografske napise. Izražen je bil optimizem, ker je nova avstrijska vlada slovenski narodni skupnosti naklonjena. Ter izraženo je bilo upanje, da bo temu razpoloženju sledila tudi implementacija in novelacija potrebne avstrijske zakonodaje. Pozdravili so tudi, da se k vprašanju zaščite narodne manjšine pristopa medresorsko.

V razpravi so poslanke in poslanci obeh delovnih teles izpostavili, da so opazni simbolni in dejanski napredki v odnosu do večine, v odnosu večine do slovenske narodne manjšine v avstrijski deželi Koroški, vendar pa ne gre za sistemski pristop avstrijskih zveznih in deželnih oblasti Pri razreševanju ter urejanju vprašanj v zvezi z uresničevanjem pravic slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, saj se določbe 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki je ključni člen te mednarodne pogodbe, ne izpolnjuje v celoti.

Članice in člani obeh delovnih teles so izražali podporo predlogu deklaracije, pozdravljali so enotnost vseh poslanskih skupin za prizadevanja pri zaščiti slovenske narodne skupnosti. Menili so tudi, da je potrebno spodbujati čezmejno sodelovanje, zlasti pa so poudarjali pomen možnosti dvojezičnega šolstva na vseh stopnjah izobraževanja. Poudarjeno je bilo, da je avstrijska državna pogodba mednarodna pogodba in avstrijska, avstrijski strani jasno nalaga obveznost, obvezo za varovanje slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, zato je upravičeno pričakovati, da bo avstrijska stran te dolžnosti izpolnila, slovenska stran pa mora na to v okviru svojih diplomatskih delovanj tudi redno opozarjati. Pri tem je bilo opozorjeno tudi, da je potrebno avstrijsko stran opozarjati na dosledno izpolnjevanje vseh členov omenjene pogodbe, ki prav tako vplivajo na položaj slovenske manjšine v Avstriji. Izraženo je bilo tudi mnenje, da bi bilo ob 70. obletnici podpisa omenjene pogodbe z namenom uravnoteženja razmisliti tudi o opravičilu slovenske strani za krivice, ki so bile zaradi ideoloških vzgibov storjene nad pripadniki nemške skupnosti med in po drugi svetovni vojni. Pohvaljeno je bilo, da so bili v pripravo predloga deklaracije vključeni tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti, zlasti pa je bila kot pozitivno ocenjena jasna vsestranska podpora vseh političnih deležnikov Slovenije pri izraženi potrebi za urejanje / znak za konec razprave/ in zaščito položaja avtohtone slovenske narodne skupnosti, s ciljem, da se uredi sistemsko okolje, ki bo omogočalo delovanje in razvoj slovenske skupnosti. Odbor je v skladu s 128.(?) členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh delih predloga deklaracije in jih soglasno sprejel. Ker k predlogu deklaracije na matičnem delovnem telesu ni bilo vloženih amandmajev, Odbor za zunanjo politiko Državnemu zboru predlaga, da predlog deklaracije o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne manjšine Republike Avstrije, Avstriji sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospe Vesni Humar.

Izvolite.

Hvala predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci, kolegica državna sekretarka!

Danes Državni zbor sprejema izjemno pomemben dokument in prepričana sem, da se vsi v dvorani tega zavedamo ter mislim tudi, da smo enotni pri podpori vsebini deklaracije, zato bi rada predstavitev stališča Vlade, ki seveda deklaracijo podpira, izkoristila za tri poudarke, po mojem mnenju pomembne za dokument, ki ga danes sprejemamo, za politiko Vlade Republike Slovenije do avtohtonih narodnostnih skupnosti v sosednjih državah, pa tudi nasploh za manjšinsko politiko v sodobni Evropi.

Prvi pomembni poudarek, ki je bil danes že nekajkrat omenjen, je subjektiviteta narodnostnih skupnosti in njihova vključenost v dialog. Res je bistveno in to je bilo tudi osrednje priporočilo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v postopku oblikovanja deklaracije, da je Državni zbor Republike Slovenije vključil ta proces krovne organizacije koroških in štajerskih Slovencev in pri tej vključitvi je bila bistvena vloga pristojnega in zainteresiranega delovnega telesa, torej Odbora za zunanjo politiko in Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pomembno je tudi, da se deklaracija sklicuje oziroma, da omenja peticijo, ki so jo predstavniki narodnostne skupnosti vložili v Evropski parlament. Avtonomija manjšine in avtonomija manjšinskih predstavnikov in predstavništev je vpisana v naš krovni zakon, torej v Zakon o odnosih s Slovenci zunaj Republike Slovenije in zelo pomembno se mi zdi, da vztrajamo pri tem načelu, da narodnostna skupnost, da manjšina nikoli ne sme biti objekt, ampak vedno subjekt političnega in širšega družbenega dialoga. Tega načela se Vlada v svojem odnosu do naših narodnostnih skupnosti dosledno drži. Že ustaljena navada je, da pogovori s predstavniki skupnosti v sosednjih državah pri ministrici za zunanje zadeve potekajo vedno, ko se obeta kakšen pomembnejši bilateralni obisk ali pogovor. Obiski ministric za kulturo, kmetijstvo, pravosodje, ministra za gospodarstvo pri naših skupnostih v vseh štirih zamejstvih, odprta vrata pri ministrih za vzgojo in izobraževanje, visoko šolstvo in drugih, ter zavezanost najvišjih predstavnikov države, da se na poti v Budimpešto, na Dunaj, v Zagreb ali pa v Rim ustavijo pri naših narodnostnih skupnostih. Vse to ne kaže le odnosa Republike Slovenije do manjšine, ampak krepi tudi vlogo naše narodnostne skupnosti kot subjekta in sogovornika v odnosu do oblasti v državi državljanstva, torej v tem primeru v Republiki Avstriji. Tak pristop kaže tudi na zrelost in na evropskost ter na spoštovanje kulture dialoga. To je zelo pomembno tudi v bilateralnih pogovorih z našimi sosednjimi državami in pomembno se mi zdi, da se minister za Slovence v zamejstvu in po svetu poglobljeno in pogosto pogovarja ne le s predstavniki oblasti na državni, nacionalni, torej v primeru Avstrije na zvezni ravni, ampak tudi na deželni in lokalni ravni, ker samo na takšen način lahko učinkovito, kakovostno in trajno podpiramo dejavnosti in prizadevanja naše narodnostne skupnosti.

Drugo pomembno načelo, pomemben poudarek se mi zdi ta beseda napredek, ki je omenjena tudi v deklaraciji, o kateri danes razpravljamo. Avstrija je državno pogodbo podpisala pred 70. leti, torej v posebnem zgodovinskem trenutku in tudi v posebnih okoliščinah. S tem znamenitim 7. členom se je zavezala k varovanju manjšin, ampak pomembno je, da so tudi sicer vse evropske države z mednarodnimi dokumenti in s temeljno etiko zavezane k spoštovanju manjšinskih pravic, pa tudi, da izpolnjevanje 7. člena, ki je načelen in zelo splošen, terja ukrepe in dejavnosti, ki se morajo odzivati na konkreten trenutek in na konkretne potrebe skupnosti. Prav je torej, da ne govorimo in ne razmišljamo le o ohranjanju manjšinskih pravic ali o ohranjanju narodnostne skupnosti, slovenske v Avstriji, ker ta skupnost ni neka okamenela zgodovinska stvar, kot smo večkrat slišali, ampak je dejansko živa skupnost. In zaradi tega moramo govoriti in razmišljati o napredku in o prihodnosti, na primer ljudska štiriletnica danes gotovo ni več tisto, kar je bila pred 70 leti, ko je ta 7. člen nastajal. Ohranjanje živega slovenskega jezika je v digitaliziranem svetu nekaj popolnoma drugega, kot je bil pred desetletji in tako naprej. Torej, zakonodaja se mora na vseh ravneh prilagajati izzivom in upamo lahko, da se bo v naslednjih mesecih, letih v Avstriji dejansko začel proces posodobitve manjšinske zakonodaje, o katerem tudi predstavniki naših krovnih organizacij veliko govorijo in so se o tem tudi že pogovarjali z avstrijskimi zveznimi oblastmi.

Republika Slovenija se s svojimi dejavnostmi te potrebe po ne le ohranjanju, temveč napredku in rasti, izjemno zaveda. Urad vsako leto v svojem rednem letnem razpisu nameni prednostno sredstva dejavnosti mladih in za mlade, torej za prihodnost.

Bi pa tu omenila tudi gospodarski program, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport in ki bo v naslednjih treh letih v vsa štiri slovenska zamejstva prinesel deset milijonov evrov, namenjenih razvoju gospodarskih dejavnosti in odpiranju novih delovnih mest.

Tretji poudarek, ki bi ga rada omenila je civilna družba. V zadnjih štirih letih je urad kot osrednji nosilec dejavnosti za ohranjanje, delovanje in razvijanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem in na Štajerskem namenil več kot 11 milijonov evrov, skoraj 12 milijonov evrov. Slovenija dejansko je med tistimi državami, ki imajo najbolj kompleksno in predvsem najbolj stabilno in predvidljivo financiranje svojih skupnosti zunaj meja. In to je nekaj, s čimer se vedno znova lahko pohvalimo. Od več sto prosilcev in vseh štirih zamejstev, ki skozi ta sredstva lahko izvajajo svoje dejavnosti, je več kot 85 procentov nevladnih organizacij. Se pravi, da je ta vidik civilne družbe v narodnostnih skupnostih izjemno, izjemno pomemben. O tem se večkrat pogovarjamo sicer na našem matičnem delovnem telesu, ampak se mi zdi, da je prav, da se to sliši tudi v plenarni razpravi, da dejansko na Koroškem, na Štajerskem deluje gosta prepletena mreža prostovoljk in prostovoljcev, ki dejansko ohranjanju slovenskega jezika, slovenske kulture namenjajo ogromno časa in pozornosti. In da se vsak evro, ki ga Republika Slovenija vloži v te dejavnosti po stoteri z urami in urami energije in prostovoljnega dela in da smo kot država tem prostovoljcem lahko res hvaležni. Po drugi strani pa moramo za prihodnja leta, za prihodnost razmišljati tudi o ustavitvi in o profesionalizaciji teh dejavnosti in o zagotavljanju neke čim bolj trdne administrativne in tehnične podpore, da bo dejavnost skupnosti ostala močna, dinamična in prepoznavna. Kajti tudi to je zelo, zelo pomemben argument v ohranjanju in nadgradnji njihovih manjšinskih pravic.

Jaz bi zaključila z mislijo, da smo dejansko s to deklaracijo vsi zmagovalci, torej Republika Slovenija, seveda naša narodnostna skupnost, pa tudi Republika Avstrija. Jaz sem prepričana in upam, da bo dokument, da dokument na poti na Dunaj ne bo izgubil nič teže in da bo tudi na Dunaju sprejet tako, kot mislim, da je bil napisan. Torej, kot dobronamerna spodbuda k še bolj kakovostnemu dialogu in delu pri tej izjemno pomembni temi.

Zelo se veselim enotne podpore deklaraciji. Veselim se tega, da se bo znova pokazalo, dejstvo, to, da nas poenotijo in povežejo, je ena od super moči Slovencev zunaj meja. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, zanjo kolega Tine Novak.

Izvolite.

Podpredsednica, hvala.

Deklaracija torej, ki je danes pred nami nima le simbolnega pomena ob približevanju dneva, ko bo minilo 70 let od podpisa državne Pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, ki jo poznamo tudi kot avstrijsko državno pogodbo, katere naslednica je tudi Republika Slovenija v skladu z Dunajsko konvencijo o nasledstvu držav mednarodnih pogodb in jo je podpisala tedanja Federativna ljudska Republika Jugoslavija. Ta deklaracija kaže tudi skrb matične države do avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji. Avstrijska državna pogodba Slovenke in Slovence, ki prebivajo na avstrijskem Koroškem in Štajercem, opredeljuje kot narodno manjšino in predstavlja temelj pravne zaščite pravic slovenske avtohtone narodne manjšine v Republiki Avstriji, ki med drugim določa, da imajo pripadniki slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem pravico do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku. Da jim je omogočeno osnovno izobraževanje v slovenskem jeziku ter da jim je priznana pravica do sorazmernega števila lastnih srednjih šol. Prav tako je v upravnih in sodnih okrajih na dvojezičnem območju na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem poleg nemščine kot uradni jezik določena tudi slovenščina. In v teh dvojezičnih okrajih morajo biti tudi dvojezične in topografske označbe in krajevni napisi. Kljub formalno zagotovljenim pravicam manjšine pa je potrebno zagotoviti spoštovanje in uresničevanje le-teh. Približevanje jubileju podpisa Državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije in deklaracija, ki jo danes obravnavamo prinašata priložnost, da se opozori na pomen uresničevanja pravic slovenske avtohtone narodne manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Kajti, potrebno je omeniti na pomen uresničevanja pravic, obveznosti za zaščito in ohranitev slovenske avtohtone narodne manjšine, h katerim se je zavezala Republika Avstrija. Te niso samoumevne in vedno niso v celoti izpolnjene, na kar nas opozarja tudi vložena peticija pri Odboru za peticije Evropskega parlamenta o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic ter kršitve načela pravne države, ki je bila vložena s strani vseh treh krovnih organizacij in narodne manjšine. Republika Slovenija si mora prizadevati, da vedno znova poudarja veljavnost mednarodnih pravnih aktov, s katerimi se je Republika Avstrija obvezala zaščititi slovenske avtohtone narodne manjšine. Predvsem pa zagotoviti temeljno pravico in to je pravica do uporabe slovenskega jezika v šolah, uradih in sodiščih ter dvojezične topografske napise. In ravno z deklaracijo, ki jo imamo danes pred sabo, kažemo tudi podporo Slovencem v zamejstvu, da bomo tudi poslanci in poslanke Državnega zbora Republike Slovenije pri tem odigrali aktivno vlogo v nadaljnjih prizadevanjih za uresničevanje pravic slovenske avtohtone narodne manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem.

V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev bomo predlog deklaracije o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne manjšine v Republiki Avstriji seveda podprli. Hvala.